Polet Starlinerja je bil tik pred vzletom odpovedan. Foto: Reuters
Polet Starlinerja je bil tik pred vzletom odpovedan. Foto: Reuters

Ameriška astronavta Barry Wilmore in Sunita Williams, ki ima tudi slovenske korenine, sta bila že pripeta na svojih sedežih, ko so uro pred vzletom vse dejavnosti prekinili.

Ameriška vesoljska agencija Nasa je podjetjema Boeing in SpaceX leta 2014 zaupala posel izdelave plovil za prevoz astronavtov in potnikov. Medtem ko je SpaceX, ki je v lasti poslovneža Elona Muska, opravil že več uspešnih misij, pa se je Boeing pri razvoju Starlinerja spoprijemal z več težavami.

Na ISS bi morala poleteti izkušena astronavta, 61-letni Barry Wilmore in 58-letna Sunita Williams. Foto: Reuters
Na ISS bi morala poleteti izkušena astronavta, 61-letni Barry Wilmore in 58-letna Sunita Williams. Foto: Reuters

Starliner je plovilo naslednje generacije, namenjeno večkratni uporabi, sestavljeno iz kapsule za posadko in servisnega modula. Boeing načrtuje, da bo plovilo v prihodnosti prevažalo astronavte na ISS in tako ponudilo alternativo kapsuli Crew Dragon podjetja SpaceX. Ko bo Starliner uspešno opravil vse poskuse in dobil zeleno luč Nase, bo lahko prevažal do štiri potnike na misijo.

Plovilo je maja lani opravilo poskusni polet brez posadke na ISS in na vesoljsko postajo dostavilo več kot 300 kilogramov tovora. Prvotno je bilo predvideno, da bo plovilo na ISS odpotovalo julija 2021, a je bila misija zaradi težav večkrat preložena.

S težavami se je Starliner spoprijemal tudi med svojim prvim testnim poletom leta 2019. Ko je kapsula dosegla orbito, je namreč napaka v programski opremi preprečila, da bi plovilo doseglo postajo.

Vse bolj rdeče številke

To je zadnja v nizu težav za podjetje Boeing. Januarja je moralo skoraj novo letalo 737 MAX 9 prevoznika Alaska Airlines zasilno pristati, potem ko je z njega med poletom odpadel panel z vrati. Dve letali 737 MAX pa sta imeli nesrečo.

Vse to je privedlo do tega, da je Boeing prvo letošnje četrtletje končal s 343 milijoni dolarjev izgube, medtem ko je ta pred enim letom znašala 414 milijonov dolarjev. Izguba je prav posledica padca dobave letal zaradi nedavnih varnostnih pomislekov glede njihovih letal.