Foto: BoBo
Foto: BoBo

Prenova energetskega zakona nikoli ni predvidevala prepovedi kurjenja na pelete in drva. V predlogu je predvidena prepoved vgradnje peči na lesno biomaso v novogradnjah in ob obsežnejših prenovah. A le v strnjenih naseljih in če bi takšna peč predstavljala glavni vir ogrevanja gospodinjstva. V novo ali prenovljeno hišo bi bilo še vedno mogoče vgraditi kamin, poleg toplotne črpalke na primer. Kaj so "strnjena naselja", naj bi šele v prihodnje določile posamezne občine, predvsem pa je opredelitev "strnjenih naselij" predvidena za območja, kjer so v določenih obdobjih močno presežene stopnje onesnaženosti z delci PM 10 in PM 2,5.

Prenovljeni energetski zakon je v sredo v državnem zboru prestal prvo obravnavo. A ker je že prej požel toliko razburjenja, je premier Robert Golob v ponedeljek napovedal, da bo vlada predlagala, da se zgoraj opisane omejitve, ki bi se letno nanašale na približno 500 hiš, umaknejo iz zakona. NSi je umik označil kot "rezultat hitre in odločne akcije" njihove stranke, a ni zadostoval. Poslanska skupina NSi-ja je v sredo vseeno vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma.

Predlog referendumskega vprašanja:

"Ali ste za to, da državni zbor sprejme energetski zakon, ki v novogradnjah prepoveduje ogrevanje na zemeljski plin in lesno biomaso v strnjenih naseljih, v obstoječih stanovanjskih stavbah pa se takšno ogrevanje poskuša čim bolj omejiti?"

Referendum zaradi političnih nagibov, in ne zaradi vsebine?

"Referendumi so nekakšen zaščitni znak našega političnega sistema. Skoraj vsak zakon je lahko podvržen referendumskemu presojanju. Velikokrat pa se to dogaja zaradi političnih nagibov, in ne zaradi same vsebine. Kar zadeva predlog NSi-ja … Zdi se mi neverjetno, kar predlagajo," je napoved referenduma o energetskem zakonu za MMC komentiral nekdanji minister za okolje Pavel Gantar.

"Sam sem uporabnik plina v mestu in omenjeni zakon me v ničemer ne zadeva, ne zahteva, da bi moral z danes na jutri zamenjati način ogrevanja. Hkrati je jasno, da so individualna kurišča na lesno biomaso, torej na drva ali pelete, v gostih naseljih družinskih hiš res problematična. Prav je, da se starih zgradb ne prisili v takojšnjo menjavo, temveč da se doseže, da se novih ne gradi na ta način. To se mi zdi popolnoma logično."

V Sloveniji zaradi izpostavljenosti delcem PM 2,5 letno umre 1200 ljudi

Kot opozarja Gantar, v predlogu energetskega zakona ni šlo za kakršno koli omejevanje, temveč za preusmerjanje na okoljsko sprejemljivejše načine ogrevanja. "Predvsem bi rad poudaril, da ne gre le za izpuste toplogrednih plinov, temveč za konkretno onesnaževanje zraka, ki ga posebej občutimo v strnjenih naseljih v zimskih mesecih. Pobuda NSi-ja je pobuda za bolezen, za smrt," je bil oster Gantar. "Ravno ko smo prišli do točke, da bi postopoma začeli razvijati nove vire energije in preusmerjati stare načine ogrevanja na okoljsko in zdravstveno vzdržnejše."

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku z drobnimi delci PM 2,5 vsako leto prezgodaj umre približno 1200 prebivalcev Slovenije. Gre za delce s premerom, manjšim od 2,5 mikrona. Medtem ko naj bi večino delcev PM 10 filtrirale že nosne dlačice, manjši delci prodrejo globlje v človeški organizem, njihov dolgoročni vpliv na zdravje pa je večji.

Kurjenje v majhnih kurilnih napravah je po podatkih Agencije RS za okolje v letu 2022 prispevalo 73 odstotkov letnih izpustov drobnih delcev PM 2,5. Med glavnimi onesnaževalci zraka z delci PM 10 in PM 2,5 so sicer tudi izpusti iz prometa. V mestih je prometa več, a je več tudi daljinskega ogrevanja, na podeželju pa je več individualnih kurišč. Največjo težavo predstavljajo peči na drva, v katerih ljudje kurijo tudi odpadke ali pa uporabljajo moker les, je decembra lani, ko je bila kakovost zraka po neprevetrenih dolinah nekaj dni zelo slaba, za MMC pojasnila Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji RS za okolje.

NSi ne podpira zelenega prehoda, ki bi se izvedel "na plečih ljudi"

Premier Robert Golob je na ponedeljkovi seji državnega zbora navedel, da se v Sloveniji na lesno biomaso ogreva približno 430.000 gospodinjstev. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo naj bi do leta 2027 za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi namenilo 200 milijonov evrov in tako sofinanciralo nakup okoli 4800 novih kurilnih naprav na lesno biomaso in 12.600 toplotnih črpalk. Sklep mora potrditi še vlada. NSi-jev poslanec Janez Žakelj pa je na seji opozoril, da je subvencij za zamenjavo naprav premalo, saj naj bi bilo po nekaterih ocenah neustreznih kar od 80.000 do 120.000 kurilnih naprav.

Žakelj je ob tem dejal, da NSi podpira razumen zeleni prehod, ne podpira pa prehoda, "ki bi se izvedel na plečih ljudi, "ki so že tako obremenjeni z inflacijo in draginjo". Že pred tem so v stranki pozvali k "reviziji zelenega prehoda, ki poteka pod okriljem EU-ja".

"Vsak prehod se bo zgodil na plečih ljudi, tudi ne-prehod se bo zgodil na plečih ljudi," je poslančevo izjavo komentiral Gantar. "Tudi nakup avtomobila se zgodi na plečih ljudi. Država ne bo podarjala kurilnih naprav, lahko pa omogoči kaj drugega."

Gantar meni, da gre pri NSi-jevi napovedi referenduma predvsem za poceni politično temo. "Utegne pa biti uspešna, ker ljudje tega ne spremljajo. Dovolj je, da se pojavi izjava, da se ne bo smelo več kuriti z drvmi, in povzroči vznemirjenje. Malo ljudi ve, da sploh ne gre za to." Kot ugotavlja, stranka z napovedjo referenduma predvsem nagovarja določen bazen volivcev. "Starejše prebivalce podeželja, pretežno moške, ki so protiokoljsko nastrojeni in problematiko okolja in zdravja jemljejo kot problematiko, ki se njih ne tiče, ampak jih omejuje. Upam, da ta krog ljudi ni prevelik," še doda Gantar. Posledice izidov obeh referendumov, ki se napovedujeta, tako o energetskem zakonu kot o drugem bloku jedrske elektrarne, bodo namreč na svojih "plečih" nosile generacije, ki svojega glasu niti ne bodo mogle oddati.