Golob ob dnevu reformacije: Tako kot Trubar bomo stali in obstali

"Slovenci smo, kar smo, zaradi našega jezika. Brez slovenščine ni Slovencev," je ob dnevu reformacije zapisal premier Robert Golob. Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem Primožu Trubarju, je spomnil in dodal, da bomo tako kot Trubar stali in obstali. "Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo," je poudaril.

LJUBLJANA > Slovenski knjižni jezik dolgujemo predvsem protestantskemu duhovniku z Rašice Primožu Trubarju, ki ga je utemeljil s prvo Katekizmom in dodanim Abecednikom, posvečenim vsem mladim in preprostim Slovencem, je v poslanici zapisal premier Robert Golob. Zavedanje, da naša prihodnost temelji na mladih in njihovi izobraženosti, pa ni edini vir navdiha, ki ga po Golobovih besedah lahko črpamo iz Trubarja.

"Poznamo ga namreč tudi po geslu 'stati inu obstati'. Živel je v viharnih časih, ki so jih zaznamovali vojaški vpadi in grožnje iz tujine, kot tudi ideološka razklanost in obračunavanje v domovini. Velik del svojega življenja je zato preživel v izgnanstvu, vendar pa nikoli ni izgubil ne vere vase niti v njegove 'ljube Slovence'," je zapisal.

Zato je po premierjevih besedah prav, da se v časih, "ko nedaleč od nas znova divja vojna in ko naša blaginja ni več samoumevna, spomnimo tudi tega uporniškega in vztrajnega Trubarja".

"Ni nas malo in ne bo nas pobralo. Niti Slovenije, niti Evropske unije, niti naših zaveznic. Na izzive, ki so pred nami, smo pripravljeni in jih bomo prebrodili. Tako kot Trubar bomo stali in obstali. Kot narod in država, ki sta nastala iz njegove besede, drugače tudi ne moremo," je sklenil.

"Začeti na novo," pa je kot kot bistveni in simbolni pomen današnjega praznika izpostavila predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič. Dan reformacije je velik praznik, dela prost dan, in je, kot je zapisala, namenjen spominu na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju, ki je obrodilo prvo tiskano knjigo v slovenskem jeziku.

Ker je bil Trubar zagovornik deljenja dobrega med slehernika, ker je želel približati vrednote o dobrem sleherniku tudi skozi jezik, je po besedah predsednice DZ pomenil nevarnost za ustaljeno politiko.

"Danes živimo v svetu, kjer je, oziroma naj bi bila, vsaka veroizpoved stvar osebnega prepričanja. V različnih ustavah, resolucijah, listinah in drugih dokumentih je ta svoboščina označena za eno izmed osnovnih, realnost pa je na žalost še vedno začrtana v različnih odtenkih sive," je dodala.

Ni le dobrega in slabega, resnica je po besedah Klakočar Zupančičeve vedno nekje vmes. "Temu je namenjen tudi dan reformacije. Da te resnice iščemo in jih, vsaj upamo, nekoč tudi najdemo," je sklenila poslanico.

Osrednja državna proslava ob prazniku je bila v petek v Cankarjevem domu. Proslave s slavnostno govornico ministrico za kulturo Asto Vrečko sta se udeležila tudi predsednik države Borut Pahor in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Umetniški del proslave, ki sta ga oblikovala režiser Damjan Kozole in scenarist Kozma Ahačič, je izpostavil naklonjenost do slovenskega jezika.

Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve. Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku, to pa je pomembno vplivalo na razvoj književnosti.

V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je leta 1550 napisal Primož Trubar (1508-1586) in ji nato dodal še Abecednik. Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992. Z njim se tako spominjamo tudi obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige.

---