Kdor krši pravila, ni junak
Zakoni so zato, da se jih krši, mi je pred leti na dušo položil takrat uspešen in v družbi spoštovan mož, ki pa ga že dolgo ni več. Pa bi, glede na takratno starost, lahko bil še med nami, aktiven in zrak dihajoč. Je morda svoje pri tem odigrala karma, v smislu “kar seješ, to žanješ, kar daješ, to prejemaš?” Žal v Sloveniji velja, da je “car” tisti, ki krši pravila, ki mu uspe nekako prelisičiti zakonodajo, državo ali neznanca, s katerim je v kupoprodajnem razmerju in mu nekaj proda za višjo ceno od prave vrednosti. Ker cena je tista, ki šteje, denar je tisti, okrog katerega se danes vse vrti. Kdor ga ima, v družbi nekaj pomeni, pa čeprav je kot človek “nula”. Tisti z velikim srcem, a brez denarja, pa je običajno ožigosan za sanjača, nesposobneža, nebodigatreba.
In tej logiki primerno se Slovenija vse bolj vzpenja po lestvici držav, v katerih je korupcija nekaj vsakdanjega, samoumevnega, v sistem vse bolj zakoreninjenega. Zato skuša država z zakonodajo, ki je vse bolj zapletena in omejujoča, da bi onemogočila čim več neprimernih ravnanj, nekako uravnavati razmere, držati krmilo v pravo smer. In potem se dogajajo tudi anomalije in nelogičnosti, ob katere trčijo tudi dobronamerni. Zaradi vojske preračunljivih koristolovcev, ki z veseljem izkoristijo vsako luknjo v zakonu, če se le pojavi priložnost.
Žal v Sloveniji velja, da je “car” tisti, ki krši pravila, ki mu uspe nekako prelisičiti zakonodajo, državo ali neznanca, s katerim je v kupoprodajnem razmerju.
Zadnjič je bil v medijih izpostavljen primer nonota, ki kot spremljevalec ne more pri vozniškem izpitu pomagati še tretjemu vnuku, tako kot je prvima dvema, ker zakonodaja določa, da lahko kot spremljevalec pomagaš le dvema osebama. Da ne bi prišlo do izkoriščanja in zlorabe te možnosti. Zanimiv je tudi primer ajdovskega podjetnika Iva Boscarola. Na ustavno sodišče je podal pobudo za oceno ustavnosti zakona o gospodarskih družbah, ker ga ta omejuje pri številu podjetij, ki jih lahko ustanovi v enem letu oziroma v njih pridobi lastniški delež.
Boscarol bi rad pomagal zagonskim podjetjem z dobrimi idejami, ki imajo velik potencial. In če kdo, potem on lahko oceni, kaj ima potencial, kar je dokazal s svojim vizionarstvom in mednarodno uspešno zgodbo Pipistrela. A pri tem je trčil ob zakonodajo, tako postavljeno zato, da slabonamerni posamezniki ne bi verižili družb v težko razumljivo in sledljivo mrežo, kar omogoča izigravanje zakonodaje. In na koncu nastrada dober zaradi slabega. Ja, boste rekli, saj tako je bilo vedno, skozi vso zgodovino. In to se vse bolj potrjuje tudi danes, ne le pri nas, ampak povsod po svetu, ki je izgubil kompas.
Ljudje bomo morali začeti slediti srcu in ne samo denarju, sicer se nam slabo piše.