Četrtek, 30. 12. 2021, 19.10
1 leto, 2 meseca
ŠPORTNI PREGLED LETA 2021 - ŠPORTNI UPOKOJENCI
Obrazi, ki jih bomo pogrešali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,62
Ikona motociklizma Valentino Rossi je pred meseci končal bogato kariero.
Iztekajoče se leto je bilo zadnje tekmovalno za kopico športnikov, ki jih v takšnih vlogah ne bomo več videvali. Zbrali smo nekaj športnikov, ki so potegnili črto pod svojo kariero.
Danes 42-letni Valentino Rossi, ki je v zadnjih dveh desetletjih postal prava ikona motociklizma, skupaj je v veličastni karieri osvojil devet naslovov svetovnega prvaka, sedem od teh v kraljevskem razredu MotoGP, je konec motociklistične kariere napovedal avgusta letos. "Težko je, to je žalosten trenutek zame, težko se bom privadil na dejstvo, da naslednje leto ne bom več dirkal z motocikli. To sem počel bolj ali manj 30 let, zato se bo moje življenje naslednje leto spremenilo," je nekaj dirk pred koncem bogate kariere dejal karizmatični Italijan. Na 372 dirkah razreda MotoGP je 199-krat stal na zmagovalnem odru, 89-krat je zmagal, ob tem pa zbral še 14 zmag v razredu 250 ccm in 12 v najšibkejšem 125 ccm.
"Prišel je čas, da oznanim konec svoje nogometne kariere. To počnem z zadovoljstvom in ponosom, ki izhajata iz tega, kar mi je dala ta čudovita športna in življenjska izkušnja," je konec avgusta na družbenem omrežju konec kariere naznanil 35-letni Valter Birsa. V dresu Slovenije je odigral 90 tekem in med letoma 2006 do 2018 dosegel sedem reprezentančnih golov. Nazadnje je igral za Cagliari, pred tem je bil član Chieva, za klub iz Verone je igral od leta 2014, v italijanski ligi pa je v karieri dosegel 18 zadetkov. Birsa, ki je nogometno pot začel pri zasedbi iz Bilj, je v Italiji igral še za Genovo, Torino in Milan, v francoski ligi pa za Sochaux in Auxerre.
Jasmin Handanović je junija tudi uradno končal vratarsko kariero.
Pri 43 je kariero uradno končal tudi vratar Jasmin Handanović. Nosilec bremena ob vseh novodobnih uspehih mariborskega kluba je dres s številko 33 zadnjič oblekel na zadnji tekmi lanske sezone, na derbiju med Mariborom in Muro. Handanović, nekdanji igralec Olimpije, Triglava, Zagorja, Svobode, Kopra, Mantove in Empolija, je bil v Mariboru vse od leta 2011. Nekaj nastopov je zbral tudi za slovensko člansko reprezentanco.
Nogometno kariero je pri 35 letih končal Mitja Viler, ki je največji pečat pustil v vrstah Maribora, kariero pa je začel in končal v Kopru, kjer danes deluje v službi za odnose z javnostmi. Viler je bil član Koprčanov od 2005 do 2010 ter nato še letos, leta 2010 se je preselil v Maribor, kjer je v desetih letih odigral 357 tekem, osvojil 13 trofej in petkrat igral v skupinskem delu evropskih tekmovanj.
Damir Skomina je končal sodniško kariero.
Konec sodniške kariere pa je avgusta oznanil najuspešnejši slovenski nogometni sodnik Damir Skomina. V sodniške vode se je po podatkih NZS podal leta 1992, prvič pa je sodil na tekmi primorske lige med Rakekom in Kortami. Ognjeni krst v prvoligaški konkurenci je doživel aprila 2000, v ligi prvakov je prvič sodil leta 2008. Istega leta je postal prvi slovenski sodnik na olimpijskih igrah, leta 2012 prvi slovenski sodnik na evropskem prvenstvu in na tekmi evropskega superpokala, leta 2018 pa je dočakal še sojenje na svetovnem prvenstvu. Redno je sodil tudi v evropskih klubskih tekmovanjih, leta 2017 so mu zaupali sojenje finala evropske lige med Manchester Unitedom in Ajaxom, leta 2019 pa sojenje finala lige prvakov 2019 med Liverpoolom in Tottenhamom.
Sergio Agüero je kariero končal zaradi kardioloških težav.
Pri 33 letih se je upokojil argentinski zvezdnik Sergio Kun Agüero, ki so ga do te odločitve pripeljale kardiološke težave. Te so se pojavile konec oktobra, pregledi so potrdili aritmijo, nadaljnje igranje na takšni ravni bi bilo zanj preveliko tveganje. Preden je zvezdniški status dosegel pri Manchester Cityju je blestel v dresu Atletica iz Madrida, kariero pa je končal kot član Barcelone, ki se ji je pridružil poleti. Najbolj se je uveljavil v angleškem prvenstvu, osvojil je pet naslovov prvaka, sedem domačih pokalov, evropsko ligo z Atleticom leta 2010, z Argentino pa osvojil Copo Americo.
Po 15 letih profesionalizma je črto pod kariero spomladi potegnil 34-letni Sami Khedira, ki ga je spremljalo kar nekaj poškodb. Na klubski ravni je največji uspeh dosegel z Real Madridom leta 2014, ko so osvojili ligo prvakov, z Juventusom je bil petkrat italijanski prvak, naslov državnega prvaka je leta 2007 osvojil tudi s Stuttgartom. Izjemen uspeh mu je uspel tudi z reprezentanco, leta 2014 je z rojaki postal svetovni prvak.
Januarja je prišla še uradna potrditev konca kariere Wayna Rooneyja.
V začetku leta je uradni konec kariere sporočil tudi najboljši strelec v zgodovini angleške izbrane vrste (53) in klubskega velikana Manchester Uniteda Wayne Rooney. Rdečim vragom se je pridružil leta 2004 in na 559 tekmah dosegel rekordnih 253 zadetkov.
Nekdanji nizozemski nogometni zvezdnik Arjen Robben je julija še drugič končal športno pot, tokrat menda dokončno. Lani se je vrnil iz nogometnega pokoja in nekaj tekem odigra za domači klub iz mladosti Groningen. Sedemintridesetletnik je največje uspehe dosegel kot član Bayerna iz Munchna, pred tem je igral še za Chelsea in Real Madrid. Robbnov vrhunec kariere je bil finale lige prvakov leta 2013, ko je za Bayern dosegel tudi zmagoviti zadetek na tekmi z Borussio Dortmund. Za tulipane je zbral 96 nastopov ter v reprezentančnem dresu zabil 37 golov, a naslova svetovnega prvaka ni osvojil. Leta 2010 je na svetovnem prvenstvu Nizozemska v finalu mundiala izgubila proti Španiji, leta 2014 pa so bili nogometaši v oranžnem tretji, ko so ugnali Brazilijo.
Arjen Robben je tokrat resnično končal kariero.
Od igranja nogometa so se med drugim poslovili tudi Nicklas Bendtner, Antonio Valencia, Demba Ba, Ivan Firer ...
Pau Gasol je v začetku oktobra tudi uradno naznanil konec športne poti.
Španski košarkarski zvezdnik Pau Gasol je v začetku oktobra tudi uradno naznanil, kar se je že dolgo napovedovalo, da pri 41 letih končuje športno pot. Mnoge uspehe je dosegal z Barcelono, v ligi NBA je z ekipo Los Angeles Lakers dvakrat postal prvak, šestkrat je nastopil na tekmi zvezd NBA, leta 2002 pa bil novinec lige. S špansko reprezentanco je postal svetovni in trikrat evropski prvak, tri odličja ima tudi z olimpijskih iger. Za konec kariere je z Barcelono junija spet postal španski prvak.
Da zapuščata tekmovalni parket sta sporočila tudi legendarna grška košarkarja Vasilis Spanulis in Nikos Zisis, ki sta z Grčijo slavila naslov evropskega prvaka in svetovnega podprvaka. Spanoulis je bil najboljši igralec Evrope leta 2012 in 2013, rekordnih osemkrat je bil član najboljše peterke evrolige, v kateri je dosegel največ točk med vsemi, lani pa je bil izbran za najboljšega košarkarja prejšnjega desetletja v tem tekmovanju. Večino kariere je igral za Panathinaikos in Olympiacos, v sezoni 2006/2007 pa je nastopil tudi v ligi NBA za Houston Rockets. Bil je vzornik številnim mlajšim košarkarjem, večkrat ga je kot idola izpostavil slovenski as Luka Dončić. Legendarnemu Grku se je poklonil z javno zahvalo. Zisis je največji klubski uspeh dosegel v dresu moskovskega CSKA, s katerim je osvojil evroligo v sezoni 2007/08.
Po olimpijskih igrah v Tokiu je konec dolge kariere napovedal argentinski zvezdnik Luis Scola, ki je postal novi direktor Vareseja, za katerega je igral v zadnji sezoni. Pred tem je nosil dres barve španske Tau Ceramice in Gijona, med letoma 2007 in 2017 pa igral tudi v severnoameriški ligi NBA, in sicer za Houston, Phoenix, Indiano, Toronto in Brooklyn. Z Argentino je slavil na poletnih olimpijskih igrah v Atenah 2004, štiri leta kasneje v Pekingu pa je osvojil bron. Dvakrat je bil svetovni podprvak.
Gašper Vidmar je leta 2017 takole dvignil pokal za naslov evropskega prvaka.
Da zaradi poškodb najverjetneje že odigral zadnjo tekmo, je decembra na Športniku leta javno povedal center zlate slovenske reprezentance, ki je leta 2017 stopila na evropski prestol Gašper Vidmar.
Slovenski košarkar Beno Udrih je konec oktobra na družbenih omrežjih uradno končal svojo igralsko košarkarsko pot. Devetintridesetletni nekdanji slovenski košarkar je sicer že leto in pol dejaven v svoji drugi karieri – trenerstvu.
Kariero je zaključilo tudi nekaj kolesarjev, omeniti velja peterico velikih imen. To so Irec Dan Martin, pa Nemca Tony Martin in Andre Greipel, Američan Tejay van Garderen in Italijan Fabio Aru.
Dan Martin je kariero zaključil pri 35 letih, nazadnje pa je bil član moštva Israel Start-Up Nation. V karieri je zbral 22 zmag, etapne zmage je osvajal na vseh treh največjih dirkah, devetkrat je nastopil na Touru, trikrat na Giru in sedemkrat na Vuelti. Zmagal je tudi na dveh klasikah, Liege – Bastogne – Liege leta 2013 in po Lombardiji leto kasneje.
Tony Martin je bil nazadnje cestna lokomotiva pri Rogličevem moštvu Jumbo-Visma in prvi, ki je treščil v transparent neprevidne gledalke na letošnji Dirki po Franciji. Specialist za vožnjo na čas je v tej disciplini štirikrat postal svetovni prvak, desetkrat državni, v karieri je zbral 67 zmag, kar trinajstkrat je vozil na Touru, petkrat na Vuelti in trikrat na Giru. Upokojil se je pri 36 letih.
Njegov rojak Andre Greipel je bil specialist za sprinte in v karieri, ki jo je pri 39 letih sklenil kot član moštva Israel Start-Up Nation, dosegel kar 158 zmag. Enajstkrat je dobil etapo na Touru, na katerem je dirkal enajstkrat, še petkrat je vozil Giro in trikrat Vuelto.
Američan Tejay van Garderen je kariero končal pri 33 letih v moštvu EF-Education Nippo s 16 profesionalnimi zmagami na računu. Tudi on je dirkal na vseh največjih preizkušnjah, na Giru dvakrat, na Vuelti šestkrat in na Touru devetkrat. Dirko po Franciji je dvakrat (2012 in 2014) končal na petem mestu v skupnem seštevku.
Fabio Aru je leta 2015 dobil Vuelto, kar je njegova največja zmaga.
Tudi 31-letni Italijan Fabio Aru je bil peti na Touru, leta 2017, a je v karieri dosegel več uspehov. Leta 2015 je dobil Vuelto, kar je njegova največja zmaga, na Giru je bil enkrat drugi (2015) in enkrat tretji (2014), skupno je odpeljal šest Dirk po Španiji ter po štiri Gire in Tore, skupaj pa dosegel devet profesionalnih zmag. Leta 2020 je bil kot član moštva UAE Team Emirates na Touru v vlogi Pogačarjevega sokapetana, a ga je Slovenec na poti k prvi zmago povsem zasenčil. Kariero je sklenil kot član moštva Qhubeka NextHash.
Gašper Katrašnik se je za konec športne kariere odločil pri še vedno rosnih 26 letih.
Kolesarske kariere so med drugim končali tudi Gašper Katrašnik, Nicolas Roche, Anna van der Breggen, Ruth Winder, Jolien D'Hoore.
Belemu cirkusu v slovo je pred olimpijsko sezono v slovo pomahalo več zvezdnikov. Februarja je smuči v kot postavil eden najboljši veleslalomistov vseh časov Ted Ligety, ki ima v domači zbirki kar pet veleslalomskih globusov. Ob tem je zmagal na 25 tekmah svetovnega pokala (24 veleslalomov, ena kombinacija) in na velikih tekmovanjih prejel devet kolajn. Leta 2006 je v Torinu postal olimpijski prvak v kombinaciji, osem let pozneje še v veleslalomu. Petkrat je bil tudi svetovni prvak (trikrat v veleslalomu ter po enkrat v superveleslalomu in kombinaciji), na SP pa je bil še dvakrat tretji.
Veleslalomski kavboj Ted Ligety je eden največjih zvezdnikov alpskeg smučanja, ki je letos potegnil črto pod kariero.
Marca je zadnjo tekmo odkljukal Francoz Jean-Baptiste Grange, ki je za razliko od Ligetyja blestel predvsem v slalomu. Sedemintridesetletni Francoz je v karieri dobil devet tekem svetovnega pokala. Leta 2009 je osvojil tudi mali slalomski kristalni globus. Na velikih tekmovanjih je osvojil tri kolajne, dvakrat je postal svetovni slalomski prvak, enkrat je bil bronast.
Slalomski specialist Jean-Baptiste Grange je marca še zadnjič obul tekmovalne čevlje.
V začetku leta se je pri 41 upokojil še en francoski specialist za tehnične discipline, Julien Lizeroux. Osvojil je tri zmage v svetovnem pokalu. Leta 2009 je slavil na slalomu v Kranjski Gori. Pred tem je na domačem SP v Val d'Iseru osvojil svoji edini kolajni na velikih prvenstvih, slalomsko srebro in srebro v superkombinaciji.
Lastnica malega veleslalomskega kristalnega globusa Eva-Maria Brem je letos dokončno postavila smuči v kot.
V ženski konkurenci sta se novim izzivom na življenjski poti podali dve Avstrijki: Bernadette Schild, ki se je sedemkrat zavihtela na stopničke, in Eva-Maria Brem, ki je v sezoni 2015/16 osvojila mali veleslalomski kristalni globus, na veleslalomskih tekmah je 11-krat stala na odru za zmagovalke (vselej v veleslalomu), trikrat je zmagala. Nič več ne bodo tekmovalke tudi Američanki Laurenne Ross in Resi Stiegler, Italijanka Irene Curtoni in Nemka Michaela Wenig.
Potem ko je po sezoni 2019/20 smučarskim skokom v slovo pomahal dolgoletni direktor tekmovanj Walter Hofer, se je po lanski sezoni od aktivne vloge v teh poslovil še Sepp Gratzer. Avstrijec je skoraj 30 let deloval kot kontrolor opreme. "V tem času se je nabralo okoli dva tisoč diskvalifikacij," je za uradno stran Mednarodne smučarske zveze (FIS) razkril Gratzer, ki je med svojim službovanjem znal zagreniti dan marsikateremu skakalcu, tudi Slovencem. Na mestu kontrolorja ga je nasledil 57-letni Finec Mika Jukkara.
Gregor Schlierenzauer
Septembra je konec bogate kariere napovedal nekdanji avstrijski skakalni zvezdnik Gregor Schlierenzauer, ki se v zadnjih letih po seriji poškodb ni več uspel vrniti v svetovni vrh in izgubil mesto v avstrijski reprezentanci. Avstrijec je vitrine napolnil s številnimi kolajnami in globusi. V svetovnem pokalu je vknjižil največ posamičnih zmag med vsemi, 53, tem pa dodal še 17 zmag na ekipnih tekmah. Dvakrat je osvojil veliki kristalni globus (2008/09 in 2012/13), dvakrat postal tudi junak prestižne novoletne turneje (2011/12 in 2012/13). Na olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010 je skočil do dveh bronastih kolajn na posamični tekmi in do zlate ekipne, štiri leta pozneje v Sočiju je bil srebrn. Odličja je zbiral tudi na nordijskih svetovnih prvenstvih in svetovnih prvenstvih v poletih, in sicer kar 17, od tega deset zlatih.
Uradni konec kariere je naznanil tudi Jernej Damjan.
Maja je uradni konec kariere napovedal tudi dolgoletni slovenski reprezentant Jernej Damjan, ki v lanski sezoni v svetovnem pokalu sicer ni tekmoval, zadnjič je na najvišji tekmovalni ravni nastopal marca 2019, konec istega leta pa zaradi poškodbe predčasno končal novo sezono. Nastopil je na štirih olimpijskih igrah. Največje uspehe je vknjižil na ekipnih tekmah. Na svetovnih prvenstvih si je s kolegi priskakal štiri kolajne. V svetovnem pokalu se je veselil štirih zmag, dveh v posamični in dveh v ekipni konkurenci.
Sarah Hendrickson že lep čas ni tekmovala, konec kariere je napovedala letos.
Marca je pri 27 letih tekmovalno slovo napovedal Rok Justin, ki je največje uspehe dosegel v celinskem pokalu, v katerem je zmagal desetkrat. Čeprav zaradi serije poškodb že lep čas ni tekmovala, je Sarah Hendrickson uradni konec kariere napovedala šele ob koncu zadnje sezone. V sezoni 2011/12 je osvojila kristalni globus. V svetovnem pokalu je 25-krat stala na stopničkah, veselila se je 13 individualnih zmag. Na večjih tekmovanjih je do kolajne prišla leta 2013, ko je na srednji skakalnici postala svetovna prvakinja.
Arnd Peiffer je vrhunec kariere doživel na olimpijskih igrah v Pjongčangu, kjer je postal olimpijski prvak v sprintu.
Nemški biatlon bo pogrešal dva odlična športnika. Aktualni olimpijski prvak v sprintu Arnd Peiffer je konec kariere napovedal marca. Peiffer je na zadnjem svetovnem prvenstvu na Pokljuki s srebrom na individualni tekmi osvojil sedemnajsto kolajno na SP. Petkrat je bil svetovni prvak, dvakrat posamično, trikrat pa z različnimi štafetami. V svetovnem pokalu je vknjižil 11 zmag.
Že januarja je konec bogate kariere napovedal Simon Schempp. Triintridesetletnik se lahko pohvali s štirimi naslovi svetovnega prvaka, dvema naslovoma olimpijskega podprvaka in enim olimpijskim bronom ter zmagami na 12 tekmah svetovnega pokala.
Pri 36. je tekmovalno opremo pospravil tudi odlični Čeh Ondřej Moravec, dvakratni olimpijski prvak, z OI ima še en bron, na svetovnih prvenstvih je osvojil šest odličij, z mešano štafeto je bil tudi svetovni prvak. V svetovnem pokalu je zbral tri zmage.
Dvakratni olimpijski prvak Martin Johnsrud Sundby je zapustil smučarsko-tekaško smučino.
Šestnajst let po prvi tekmi svetovnega pokala je kariero, polno uspehov, končal norveški smučarski tekač Martin Johnsrud Sundby. V svetovnem pokalu je zbral 30 zmag, na olimpijskih igrah je osvojil dve zlati, dve srebrni in bronasto kolajno, štirikrat je bil svetovni prvak.
Henrik Lundqvist je po težavah s srcem letos uradno končal kariero.
Švedski hokejski vratar Henrik Lundqvist se je pri 39 letih odločil za konec kariere. Legendarni čuvaj mreže je zadnjih 15 let branil v severnoameriški ligi NHL. V tem času je bil član ekipe New York Rangers. Lani je sicer podpisal enoletno pogodbo z Washington Capitals, a so mu težave s srcem preprečile igranje. Januarja je prestal tudi operativni poseg. Bil je petkratni udeleženec tekme zvezd in je dolga leta veljal za enega najboljših na svojem položaju, čeprav mu ni uspelo osvojiti Stanleyjevega pokala. Lundqvist, ki je kariero sicer začel pri Frölundi, je z reprezentanco osvojil olimpijsko zlato 2006 in srebro 2014. Na svetovnih prvenstvih je bil zlat 2017 ter srebrn 2003 in 2004.
Uradni konec kariere je napovedal tudi Slovak Marian Gaborik, ki se je leta 2014 v dresu Los Anges Kings veselil Stanleyjevega pokal ter dvakratna prvaka lige NHL s Chicagom Corey Crawford in Andrew Shaw. Med svežimi upokojenci so tudi Mikko Koivu, Pekka Rinne, David Krejči, Ryan Miller ... Kariero je končal tudi dolgoletni hokejist Olimpije in Jesenic ter reprezentance Andrej Hebar.
Vid Kavtičnik
Med slovenskimi reprezentanti sta se za konec kariere odločila tudi dva športnika, ki sta pomembno zaznamovala reprezentančno rokometno zgodovino Vid Kavtičnik in Gorazd Škof. Sedemintridesetletni Kavtičnik je bil 20 let član izbrane vrste, z njo je dvakrat nastopil na OI, leta 2017 je na SP osvojil bron, leta 2004 pa se je veselil srebrne kolajne na domačem evropskem prvenstvu. V 21-letni članski karier je deloval v velenjskem Gorenju, Kielu, Montpellieru, Aixu in Nimesu, v sezoni 2017/18 je z Montpellierom osvojil ligo prvakov.
Junija je v dresu nemškega Ludwigshafna pri 44. zadnjo tekmo odigral legendarni vratar Škof, ki je branil za več slovenskih klubov, služboval tudi na hrvaškem, v Franciji, kjer je oblekel tudi dres PSG, v Avstriji in Nemčiji. Zbral je 188 reprezentančnih nastopov, kar ga uvršča na peto mesto, drugo med vratarji. Leta 2004 se je doma veselil naslova evropskega podprvaka, leta 2016 je okusil tudi olimpijske igre.
Sašo Bertoncelj
Konec je dolge in uspešne športne poti telovadca Saše Bertonclja, ki je po upokojitvi Aljaža Pegana in Mitje Petkovška prevzel vlogo prvega aduta slovenske gimnastike. Bertoncelj je zbral 24 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala, od tega osem zmag. Zmagal je tudi na evropskih igrah, bil univerzitetni prvak, z evropskih prvenstev pa ima tri kolajne: leta 2018 je v Glasgowu osvojil srebro, v zbirko pa je dodal še dva brona leta 2010 v Birminghamu in 2014 v Sofiji.
Tekmovalni gimnastiki je v slovo pomahal tudi Rok Klavora, ki je 28-letno kariero telovadca zaključil aprila letos in to tako, kot si je najmanj želel, s poškodbo. Triintridesetletnik je na tekmah svetovnega pokala štirikrat zmagal.
Mina Markovič
Konec je bogate plezalne tekmovalne poti odlične slovenske plezalke Mine Markovič. V svoji statistični zbirki ima 22 zmag v svetovnem pokalu (od tega štiri na domači tekmi v Kranju), tri zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala v disciplini težavnost, naslov evropske prvakinje v težavnosti (2015), bron in srebro iz svetovnega prvenstva v težavnosti (Gijon 2014 in Pariz 2016) ter zlato medaljo s svetovnih iger v Caliju leta 2013 (olimpijske igre za neolimpijske športe).
Od tekmovanj se je po bronu na olimpijskih igrah v Tokiu poslovila tudi izjemna japonska plezalka Akiyo Noguchi, štirikratna zmagovalka seštevka v balvanih, v svetovnem pokalu je 68-krat stala na stopničkah, 21-krat je zmagala.
Johanna Konta
V začetku decembra je po seriji težav s kolenom slovo od poklicnega tenisa naznanila nekdanja britanska številka 1 ter nekoč četrta teniška igralka sveta Johanna Konta. Njena najboljša sezona je bila leta 2017, ko je postala prva britanska polfinalistka Wimbledona po Virginii Wade, v Miamiju pa je osvojila svojo največjo turnirsko zmago.
Še ena nekdanja številka štiri ženskega tenisa je postavila tekmovalni lopar v kot. Nizozemka Kiki Bertens se je pri 29 letih podala novim izzivom naproti. Največji uspeh na grand slamih je dosegla leta 2016 na odprtem prvenstvu Francije, ko je prišla do polfinala. Pri 35 letih sta kariero sklenila še Čehinja Barbora Strycova in Srb Viktor Troicki.
Federica Pellegrini
Konec je izjemne plavalne kariere italijanske zvezdnice Federice Pellegrini, nekdanje tekmice Sare Isaković, s katero sta na olimpijskih igrah v Pekingu uprizorili boj za naslov olimpijske prvakinje na 200 metrov prosto. Zlato je pripadlo Italijanki, ki je v Tokiu nastopila še na petih OI. Triintridesetletnica je še danes lastnica svetovnega rekorda na 200 metrov prosto, postavila ga je na svetovnem prvenstvu 2009. Pellegrinijeva ima v svoji zbirki številna odličja, z večjih tekmovanj jih je prinesla več kot 60, na OI je osvojila dve, sedemkrat je bila svetovna prvakinja, 14-krat evropska ...
Liu Xiaotong
Slovo od tekmovalne odbojke je novembra naznanila tudi kitajska odbojkarica Liu Xiaotong, ki je z reprezentanco slavila več uspehov, največjega na OI leta 2016, ko je z rojakinjami osvojila naslov olimpijske prvakinje.
Če smo začeli, pa tudi končajmo z motošportom. Da je čas za slovo, se je pri 42 letih odločil legendarni voznik formule 1 Kimi Räikkönen.
Konec je kariere v f1 rekorderja po številu odpeljanih dirk Kimija Räikkönena.
Finec je s 349 odpeljanimi dirkami rekorder. Kariero v kraljici avtomotošporta je začel leta 2001. Svetovni prvak je postal s Ferrarijem leta 2007. "Ledeni mož", kot so mu rekli, je zmagal na 21 dirkah, bil 103-krat na stopničkah in 18-krat na najboljšem štartnem položaju. Vmes si je za dve leti vzel premor in dirkal v reliju. Dirkal je za obe največji in najuspešnejši ekipi formule 1 vseh časov Ferrari in McLaren.
Antonio Cairoli
Petintridesetletni zvezdnik motokrosa Antonio Cairoli je septembra oznanil konec dolge in uspešne športne poti. Veliki tekmec slovenskega asa Tima Gajserja je v karieri devetkrat postal svetovni prvak, sedemkrat v kraljevskem razredu, dvakrat v MX2. V vsaki od skupno 18 sezon na najvišji ravni je zabeležil vsaj eno zmago. Dobil je 93 dirk (grand prix) in vknjižil 178 uvrstitev na stopničke.
