Srhljiva zgodovina priljubljenega pripomočka za fitnes: danes z njegovo pomočjo pridobivamo kondicijo, včasih pa ...

Zdi se vam, da ste dali vse od sebe, srce vam nabija, v mišicah na nogah čutite znane bolečine. A ko ošinete uro, razočarano ugotovite, da ste na tekaški stezi v telovadnici komaj deset minut in da niste opravili še niti polovice predvidenega treninga.

Trening na tekalni stezi se včasih, sploh če si nastavite program za tek v hrib, resnično zdi kot mučenje.

Pa je to res tako daleč od resnice? Pravzaprav ne. Tekalna steza je bila namreč originalno zasnovana prav kot – mučilna naprava. Leta 1818 jo je v Angliji izumil William Cubitt za uporabo v zaporih, in sicer zato, da bi zapornike hkrati kaznovala in prisilila k delu. Takrat se je imenovala 'tekalno kolo' (tread-wheel), zaporniki pa so jo uporabljali v skupinah.

To pomeni, da je tudi po 12 zapornikov teklo (in to ves čas v vzponu!) na enem samem velikem, večno vrtečem se kolesu, zobci kolesa pa so mleli žito ali črpali vodo. Gibanje zapornikov je bilo torej nujno za opravljeno delo.

Kolo se je lahko v enem kosu vrtelo tudi več kot osem ur, piše New York Times, ponekod celo deset, ta način kaznovanja pa je postal tako priljubljen, da ga je v tistem času samo v Angliji uporabljalo kar 44 zaporov. Nekateri zapori so imeli kolesa oziroma prehodnike tekalnih stez v zunanjem delu, da so se mimoidoči lahko naslajali nad mučenjem zapornikov.

Med slavnimi zaporniki tistega časa je bil v takšno delo denimo prisiljen tudi pisatelj Oscar Wilde, ki je moral za dve leti v zapor zaradi homoseksualnosti, ki je v zapeti viktorijanski družbi veljala za hud tabu in prestopek.

Od mučenja do prostovoljne uporabe

Konec 19. stoletja je vendarle zmagalo prepričanje, da je tekalno kolo preveč kruta naprava in umaknili so ga iz zaporov, a se je leta 1913 pojavil prvi patent za tekalno stezo, ki bi služila športnim dejavnostim.

New York Times poroča tudi, da so še pred vsesplošnim navdušenjem nad fitnes kulturo tekalno stezo obudili v zdravstvu, saj so tako, da so pacienta postavili nanjo in mu naročili, naj nekaj minut teče, lahko zaznali nepravilnosti v delovanju srca.

Danes se za tovrstne obremenitvene teste vsaj pri nas sicer večinoma uporablja sobno kolo. Prvi, ki je o tekalni stezi razmišljal kot o pripomočku za domačo uporabo, pa je bil v poznih šestdesetih strojni inženir Bill Staub. Cena tekalne steze, ki jo je izdelalo njegovo podjetje PaceMaster, je bila takrat 399 dolarjev.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord