REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Še en strel v ranjeno evropsko koleno: EU določila »cenovno kapico« za plin, ki bo odganjala plinske tankerje

Še en strel v ranjeno evropsko koleno: EU določila »cenovno kapico« za plin, ki bo odganjala plinske tankerjeSankcije vodijo do - recesije... Ampak EU nadaljuje po isti poti! Vir: Zajem zaslona, Twitter

Evropska unija je po uvedbi sankcij zoper Rusijo ter posledične prekinitve skorajda vseh dobav ruskega plina uvedla še en mehanizem, s katerim želi zajeziti menda »špekulativne« cene na prostem trgu plina.

V resnici pa bi ukrep lahko privedel do tega, da se bodo tankerji z utekočinjenim plinom še bolj izogibali Evrope.

Ministri za energetiko članic Evropske unije so namreč dosegli dogovor o mehanizmu za omejevanje cen zemeljskega plina pri 180 evrih na megavatno uro.

Ukrep bo stopil v veljavo 15. februarja 2023.

Dogovor je podprl tudi slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer.

Mehanizem se bo glede na včerajšnji dogovor sprožil, ko bo cena plina tri dni zapored presegala 180 evrov na megavatno uro.

Obenem bo morala biti prav tako tri dni najmanj 35 evrov višja od cen utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na globalnih trgih.

Zgornja meja po besedah češkega ministra za industrijo Sikele ni »kapica«, tako da bo šla lahko cena plina tudi nad 180 evrov. Do tega bo prišlo, če bo cena LNG na globalnih trgih višja od 145 evrov. Vendar pa ne bo smela biti višja od dejanske cene LNG plus 35 evrov.

Evropska unija je po uvedbi sankcij zoper Rusijo ter posledične prekinitve skorajda vseh dobav ruskega plina uvedla še en mehanizem, s katerim želi zajeziti menda »špekulativne« cene na prostem trgu plina. V resnici pa bi ukep lahko privedel do tega, da se bodo tankerji z utekočinjenim plinom še bolj izogibali Evrope.

Članice so politični dogovor potrdile s kvalificirano večino. Odločitvi je nasprotovala Madžarska, Nizozemska in Avstrija sta se vzdržali.

Nemčija, ki je bila doslej najbolj ostro proti omejevanju cen plina pa je skupaj z ostalimi članicami predlog podprla.

Moskva je v prvem odzivu na odločitev EU sporočila, da je omejevanje cen nesprejemljivo. »To je kršenje tržnega določanja cen,« je poudaril tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

V EU upajo, da bodo na ta način omejili ceno plina.

Trenutna tržna cena plina se giblje pri 120 evrih za MWh, naloga mehanizma pa bo preprečiti enormne dvige cen, kot smo jih videli v avgustu, ko se je cena plina povzpela tudi prek 200 evrov za MWh.

»Lahko smo izjemno zadovoljni. Evropski ministri za energijo smo ponovno dokazali, da so dogovori možni. Upam, da bodo našim odločitvam v prihodnjih dneh sledile tudi cene na borzah. Mislim, da smo sklenili zdrav kompromis,« je po koncu zasedanja dejal slovenski minister Kumer.

Dogovor je sicer še eden od obupnih poskusov reševanja evropske krize, ki pa se dogaja na napačnem koncu.

Kadar je problem oskrba se namreč cene ne dajo spraviti pod kontrolo zgolj z administrativnimi ukrepi. To poznamo že iz časov socializma in preganjanja »špekulantov« z blagom, kjer pa se je pravi problem zmeraj skrival v premajhni proizvodnji.

Tako je tudi tokrat. Evropa je energetsko podhranjena, v tem stanju pa se je po ukazu ZDA odpovedala stalni oskrbi s poceni plinom iz Rusije.

Kadar je problem oskrba se cene ne dajo spraviti pod kontrolo zgolj z administrativnimi ukrepi. To poznamo že iz časov socializma in preganjanja »špekulantov« z blagom, kjer pa se je pravi problem zmeraj skrival v premajhni proizvodnji. Tako je tudi tokrat.

Ostal ji je le še drag, utekočinjen plin, ki se kupuje na evropskem trgu plina. Ker so cene postale nevzdržne, se je odločila omejiti cene s prisilnim ukrepom.

EU si tako želi istočasno pridobiti dovolj velike količine plina, ob tem pa poskuša administrativno določiti celo ceno, po kateri bi ji lahko trgovci plin prodajali.

Na srečo je sama meja postavljena še vedno visoko, tako da bo omejitev redko uporabljena. A če bo, bo začela odganjati plin.

Na to opozarjajo tuidi kritiki, tudi iz instituta Breugel.

Toda lastnike plina nihče ne more prisiliti, da plin prodajo po ceni, nižji od svetovne.

Logična posledica je jasna – odhod trgovcev in ponudnikov na druge trge.

Tako ZDA ravnajo z EU...evropski politiki pa ploskajo...
Tako ZDA ravnajo z EU... Evropski politiki pa ploskajo... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Ne samo to, kot smo poročali, zaradi tega ukrepa celotna borza plina razmišlja, da bi se umaknila iz Nizozemske.

Zgornja meja cen plina je »slaba« ideja, vendar lahko EU vseeno izvede takšen ukrep, je opozoril madžarski zunanji minister Péter Szijjártó pred zasedanjem Sveta za energijo v ponedeljek.

»Mi [Madžarska] pravimo ne omejitvi cen, ker je varnost oskrbe na prvem mestu,« je dejal Szijjártó v objavi na Facebooku.

Določitev fiksne najvišje cene za dobavo plina bi bila »slaba, škodljiva in nevarna, a zdi se, da jo je kljub temu mogoče uvesti,« je zapisal.

Ukrep seveda ne bo rešil plinskih težav EU. Največja težava Evrope namreč ni cena, ampak ponudba. Preprosto ni dovolj plina za sprejemljivo ceno, da bi oskrboval evropske domove in tovarne.

Ukrep seveda ne bo rešil plinskih težav EU.

Največja težava Evrope namreč ni cena, ampak ponudba. Preprosto ni dovolj plina za sprejemljivo ceno, da bi oskrboval evropske domove in tovarne.

Za nadomestitev plina, ki ga je Evropa uvažala iz Rusije, bi moral svet proizvesti dodatnih 11 odstotkov celotne svetovne proizvodnje plina.

Vendar pa nikjer na svetu ni toliko prostih proizvodnih zmogljivosti

Države proizvajalke plina bodo povečale proizvodnjo le, če se bo Evropa zavezala k 20- do 25-letnim pogodbam.

Pridobitev dodatnih zalog plina bi trajala več let.

Evropa prav tako nima dovolj terminalov za sprejem utekočinjenega zemeljskega plina in dovolj infrastrukture za dekompresijo zemeljskega plina ter njegov notranji transport po cevovodih, če poskuša uvažati LNG iz ZDA, Kanade, ZAE ali Katarja. Te je treba šele zgraditi.

In tudi ko bodo pripravljeni, svet nima dovolj dodatnega LNG za napajanje celotne Evrope.

Evropa ima torej resne težave z oskrbo za prihajajočo zimo.

Dokler je plin v Evropo iz Rusije še dotekal, pa ga je zaradi prekinitve dolgoročnih pogodb EU prav tako plačevala po visokih cenah.

Evropa v povprečju na leto porabi približno 25 milijard evrov za plačila plina Rusiji, kot kažejo podatki Eurostata.

V sedmih mesecih, odkar se je začela vojna v Ukrajini pa je samo za plačilo plina Rusiji porabila že več kot 46 milijard evrov.

Naslednje leto, če ne bo miru v Ukrajini in konca sankcij Rusiji zato Evropsko unijo čaka gospodarsko katastrofalno leto in zelo mrzla zima, v kateri bodo članice EU v duhu totalitarnih sistemov preganjale »špekulante«, potem ko so pod preprogo pometle glavni problem – svojo kratkovidno in napačno zunanjo politiko do Rusije in poskus, da energetsko podhranjene države Evropske unije z bojkotom ruskega plina in nafte »izstradajo« Rusijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke