namišljena afera

»Zaskrbljeni Slovenci« zdravstveni stroki očitajo izvajanje genocida

S.R.
26. 10. 2022, 19.05
Deli članek:

Šest vidnih predstavnikov zdravstvene stroke, ki so se v času najhujšega obdobja pandemije novega koronavirusa izpostavili, javnosti razlagali koristi cepljenja in jo k temu tudi pozivali, se je, kot kaže, znašlo na tnalu skupine »zaskrbljenih Slovencev«.

Bobo
Cepljenje proti covidu-19 je po svetu rešilo več milijonov življenj.

Slednji šestim predstavnikom zdravstvene stroke v anonimni prijavi, ki so jo na policijo sicer podali že 7. septembra letos, očitajo eno najhujših grozodejstev, kaznivo dejanje genocida. Kot je nedavno na Twitterju razkril vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani Roman Jerala, eden tistih strokovnjakov, ki so najbolj zaslužni za to, da ima zainteresirana javnost danes vsaj osnovno poznavanje delovanja cepiv, se je med šesterico ovadenih znašel tudi sam. Da so z anonimno prijavo seznanjeni, so nam potrdili tudi na ljubljanski policijski upravi, kjer »v okviru pooblastil« preverjajo morebitne razloge za sum storitve kaznivega dejanja.

Twitter / Roman Jerala
»Zaskrbljeni Slovenci« so anonimno prijavo dopolnili z zadnjo namišljeno afero.

Informacije o očitkih iz anonimne prijave so zaradi varstva osebnih podatkov skope, a je znano, da so »zaskrbljeni Slovenci,« ki menijo, da jih je ustavno sodišče pustilo na cedilu, zdaj nepresenetljivo skočili še na vlak nove namišljene afere, povezane s cepivi, s katero so septembrsko anonimno prijavo dopolnili. Kot dokaz so priložili videoposnetek zaslišanja predstavnikov farmacevtskega velikana Pfizer v Evropskem parlamentu. Kot so prepričani v skupnosti nasprotnikov cepljenja, je tam regionalna direktorica Pfizerjevega oddelka za cepiva Janine Small na vprašanje nizozemskega evropskega poslanca Roba Roosa odgovorila s pretresljivim in škandaloznim razkritjem, a gre v resnici za dimno zaveso. Zaslišanje Smallove je sicer potekalo 10. oktobra.

Za kaj sploh gre?

Domnevna afera, ki jo je po zaslišanju sprožil sam Roos in ki so jo z obema rokama zagrabili nasprotniki cepljenja širom sveta, je vse prej kot afera. Roos je namreč na družabnem omrežju ognjevito naznanil, da je Smallova »priznala,« da Pfizer pred začetkom uporabe svojega cepiva proti covidu-19 ni opravil testiranja učinkovitosti cepiva »pri preprečevanju prenosa virusa,« da torej ni testiral njegovih učinkov na kužnost. Roos je ob tem poudaril, da posledično pravna podlaga za covidna potrdila ne obstaja.

A njeno »priznanje« v resnici ne pomeni nobenega razkritja, kar so pozneje potrdili tudi pri Pfizerju in drugi predstavniki stroke. V tretji fazi kliničnega preizkušanja, ki je potekalo preden je cepivo prejelo dovoljenje za pogojno uporabo in vstopilo na trg, kajpak niso testirali, v kakšni meri preprečuje tudi prenos okužbe. Kot je že v odgovoru poslancu pojasnila Smallova, je bila v tistih trenutkih ključna hitrost postopka. V tistem obdobju sta bili namreč bistveni dve vprašanji, ali je cepivo varno za uporabo ter ali osebo zaščiti pred simptomatsko okužbo oziroma preprečuje tudi hud potek bolezni, kar je jasno razvidno tudi iz dokumentacije, ki jo je Pfizer predložil ob vlogi za izdajo dovoljenja. Kar seveda še zdaleč ne pomeni, da cepljenje ne zmanjša tveganja za širjenje virusa, a dejstvo ostaja, da za pridobitev pogojnega dovoljenja za uporabo testiranje te učinkovitosti ni potrebno, prav tako pa tega, da so testiranje opravili, pri Pfizerju nikoli niso trdili.

Ob poplavi informacij ...

Odgovor Smallove je morda marsikoga resnično presenetil, saj je bilo obveščanje javnosti glede učinkovitosti cepiv in rezultatov kliničnega preizkušanja pogosto nekoliko konfuzno, nenazadnje je tudi prvi mož ameriškega boja z epidemijo Anthony Fauci večkrat navedel, da cepivo omejuje širjenje sars-cov-2, kar je seveda resnično, a to še ne pomeni, da so kaj takega v svoji vlogi za pogojno uporabo trdili pri Pfizerju. Podrobnosti tretje faze kliničnega preizkušanja so nenazadnje prosto dostopne na spletu že od konca leta 2020. Tudi v Pfizerjevi izjavi za javnost iz 21. decembra 2020, ko so naznanili, da je Evropska komisija izdala dovoljenje za pogojno uporabo njihovega cepiva, ni bilo govora o kakšnem vplivu cepiva na prenos okužbe. V nemškem podjetju BioNTech, ki razvija Pfizerjevo cepivo proti covidu-19, so hkrati že takrat javno izjavili, da bi bilo, če bi želeli odgovoriti na vprašanje učinkovitosti cepiva pri omejevanju širjenja virusa, potrebnih še tri do šest mesecev raziskav.

Prve študije na voljo že nekaj mesecev pozneje

Primož Lavre
»Cilj razvoja cepiv je bil zmanjšati posledice bolezni, delovanje na kužnost je dodaten dobrodošel učinek,« je dejal Jerala.

Vprašanje učinkovitosti cepiva pri preprečevanju širjenja okužbe proizvajalci cepiv in stroka pogosto naslavljajo v nadaljnjih študijah in ne v postopku kliničnega preizkušanja, ki poteka v treh fazah, čeprav je že glede na izsledke tretje faze mogoče vsaj delno sklepati, ali cepivo omejuje tudi širjenje virusa. Tako je bilo tudi tokrat. Prve študije, ki so jih izvedli predvsem v Izraelu in Združenem kraljestvu ter ki so potrjevale učinkovitost cepiv tudi v primeru širjenja okužbe, so bile na voljo že nekaj mesecev po tem, ko so cepiva prispela na trg. Zaradi manjšega virusnega bremena, ki je posledica cepljenja, se zmanjša tudi tveganje za prenos okužbe. To je veljalo zlasti v primeru prvih različic sars-cov-2, kar so potrjevale številne študije, opravljene po začetku uporabe cepiv proti covidu. Karte je nato nekoliko premešala delta različica, še večji udarec temu segmentu zaščite pa je nazadnje zadala različica omikron. Z njo so tako imenovane prebojne okužbe postale bolj pogoste, zato je tudi njihov učinek na omejevanje širjenja virusa manjši. »Cilj razvoja cepiv je bil zmanjšati posledice bolezni, delovanje na kužnost je dodaten dobrodošel učinek,« je denimo poudaril Jerala. Med drugim je navedel, da rezultati študije, ki je bila januarja letos objavljena v znanstveni reviji Nature, kažejo, da je virusno breme manjše tudi ob okužbah z omikronom, a so ga za razliko od delte »opazili le pri cepljenih z osvežitvenim odmerkom.«

Cepljenje rešilo milijone življenj

Če vprašanje učinkovitosti cepiv pri preprečevanju širjenja okužbe pustimo ob strani, je v luči brezumnih, če ne absurdnih obtožb o genocidu na mestu vprašanje, kakšen je bil vpliv cepiv na pandemijo in zlasti koliko življenj so ta cepiva rešila. Izsledki študije, ki so jo s pomočjo matematičnega modeliranja izvedli raziskovalci britanske univerze Imperial College London in ki je bila 23. junija letos objavljena v znanstveni reviji Lancet, so osupljivi. Njihovi izračuni, ki temeljijo na uradnih podatkih o smrti zaradi covida-19, kažejo, da so cepiva v prvem letu cepljenja (med 8. decembrom 2020 in 8. decembrom 2021) v 185 državah in ozemljih po svetu preprečila 14,4 milijona smrti. Ko so v izračunu upoštevali še podatke o presežni umrljivosti, se je število potencialnih smrti, ki so jih na svetu preprečila cepiva, povišalo celo na 19,8 milijona. A preprečila bi jih lahko še mnogo več, če bi imele boljši dostop do cepiv tudi revnejše države. »Cepljenje proti covidu-19 je znatno spremenilo potek pandemije in rešilo več deset milijonov življenj po svetu. Vendar je bil vpliv v državah z nizkimi dohodki zaradi slabe dostopnosti cepiv omejen,« so zapisali avtorji študije in dodali, da to samo potrjuje potrebo po pravičnejši porazdelitvi cepiv po svetu.