Gre za instalacijo Venera cunj, ki je v raznih različicah na ogled v številnih muzejih po svetu (lani smo jo videli tudi v Ljubljani), izvorna pa je nastala leta 1967.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Prvotna instalacija, postavljena na enem od osrednjih zgodovinskih trgov mesta Piazza del Municipio, je zgorela v požigu julija lani. "To je storil nekdo z osebnimi težavami, ki so individualne in so obenem odraz trenutnega družbenega stanja," je tedaj povedal umetnik. V novi postavitvi pa je videl izjemno priložnost. "Leta 1967 si nikoli ne bi mislil, da se bom znova znašel v tej umetnini," je dejal Pistoletto. "Zdaj moramo Venero zaceliti," je dodal.

Foto: Reuters
Foto: Reuters
Sorodna novica "Regenerirati moramo lastno stvarstvo. In umetnost ima to sposobnost novega stvarjenja."

Novo različico so postavili iz ognjevarnega materiala. Instalacijo, ki velja za enega od ikoničnih stvaritev gibanja arte povera, Pistoletto pa za enega od vodilnih predstavnikov – sestavljata dva dela: bel kip Venere, rimske boginje ljubezni in lepote, in velikanski kup odsluženih oblačil. Umetnik je v delu združil simbol večne lepote in potrošniško usmerjene družbe. To je podoba degradacije družbe, ki se prav v nenehnem hlepenju po dosegu lepotnega ideala nepremišljeno uklanja potrošniški omami. "Venera regenerira cunje. Regenerirati moramo lastno stvarstvo. In umetnost ima to sposobnost novega stvarjenja," je na predstavitvi svojega dela v Ljubljani o skulpturi povedla umetnik.

Danes 90-letnega umetnika je vandalizem poleti razžalil in prizadel, obenem pa je bil vesel, da so mestne oblasti v dogodku prepoznale priložnost za novo postavitev in nov začetek. Delo je v celoti financiral sam in ga podaril mestu Neapelj.

Lokalno prebivalstvo je pozdravilo instalacijo. Prebivalka Neaplja Tanya Voynona jo je opisala kot "čudovito delo, ki nam da misliti". Po julijskem požigu so zagnali kampanjo, množičnega financiranja, zbrani denar pa bo namenjen financiranju projektov neprofitnih organizacij, ki podpirajo osebe s posebnimi potrebami, ženske in zapornike.

Umetnostni kritik Vincenzo Trione je pred časom napovedal, da nova postavitev instalacije tako rekoč absorbirala tisto, kar je ostalo od požgane različice, "da bi pokazala, da je mogoče vstati iz pepela, ne le metaforično". Neapeljski župan Gaetano Manfredi pa je oktobra lani dejal, da "pri zamenjavi ne gre le za estetiko, temveč tudi za politično gesto, ki kaže, da se ne bomo ustavili".

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Michelangelo Pistoletto je v zgodovino umetnosti zapisan kot eden najvidnejših predstavnikov t. i. revne umetnosti, italijanskega gibanja arte povera. Velja za eno vodilnih imen vizualne umetnosti druge polovice 20. stoletja. Leta 1998 je v rodnem kraju ustanovil fundacijo Cittadellarte, ki združuje različna področja umetniškega ustvarjanja, izvaja rezidenčni program in razstavne ter druge dejavnosti, z vzpostavljanjem komunikacije med lastno dejavnostjo in družbenim dogajanjem pa sestavlja trdno vez med umetnostjo in življenjem. V svojih delih umetnik skuša zaplesti gledalca v neposreden dialog z umetnostjo in ga dejavno vključiti v kompozicije, predvsem pa spodbuditi premislek o času.