Macron in Scholz poudarila pomen sodelovanja in vodilne vloge obeh držav v EU

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes dejal, da bi morali biti Nemčija in Francija pionirki pri razvoju Evrope, nemški kancler Olaf Scholz pa je poudaril, da je sodelovanje med državama ključno za Evropo. V Parizu danes potekajo slovesnosti ob 60-letnici elizejske pogodbe, popoldne se bosta sestali tudi vladi obeh držav.

PARIZ > "Nemčija in Francija, ki sta odprli pot sprave, morata biti pionirki pri ponovnem zagonu Evrope," je na slovesnosti na pariški univerzi Sorbona dejal Emmanuel Macron. Zavzel se je za oblikovanje novega energetskega modela, ki bo spodbujal inovacije in nove tehnologije, EU pa je označil za geopolitično silo.

Da je sodelovanje med sosedama ob Renu ključno za prihodnost Evrope, pa je poudaril Olaf Scholz. "Prihodnost, tako kot preteklost, je v sodelovanju med državama, ki sta vodilni sili združene Evrope," je dejal. Franciji se je zahvalil za prijateljstvo, govor pa je nemški kancler prebral v francoščini.

Macron in Scholz sta tudi obljubila, da bosta Pariz in Berlin podpirala Ukrajino za obrambo evropskega miru, "dokler bo to potrebno".

S slovesnostjo so obeležili 60 let pogodbe, ki je 18 let po koncu druge svetovne vojne zapečatila spravo in potrdila prijateljstvo med poprej sprtima državama. Pogodbo sta 22. januarja 1966 podpisala takratni nemški zvezni kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle.

Popoldne se bosta na skupni seji sestali še vladi Francije in Nemčije. Skupna seja je bila predvidena že jeseni, a so jo v luči nesoglasij preložili na danes. Na seji naj bi se glede na napovedi Pariza in Berlina posvetili gospodarstvu, energiji, obrambi in evropski politiki. Po koncu je pričakovati skupno izjavo o prihodnosti Evrope.

Državi, ki veljata za gonilno silo znotraj EU, sta se v minulem letu razhajali zlasti pri iskanju strategije za kljubovanje porastu cen energije, glede uporabe jedrske energije in oboroževanja na ravni Evrope.

V Parizu denimo niso bili zadovoljni z ravnanjem Nemčije v energetski krizi. Nemčija je nasprotovala kapici na cene plina in obenem pripravila 200 milijard evrov vreden načrt pomoči podjetjem in gospodinjstvom zaradi visokih cen energentov. Države članice EU so naposled sicer dosegle dogovor o cenovni kapici.

Francoze je zmotil tudi nemški načrt o vzpostavitvi evropske zračne obrambe s še 14 državami, med katerimi ni Francije. Jabolko spora med državama je tudi izdelava nove generacije evropskih bojnih letal.

---