Letošnje leto je bilo za vlagatelje na delniških trgih prijazno, čeprav je Fed jeseni napovedal začetek zmanjševanja programa QE. Newyorški indeks S & P 500, ki je ta teden po mesecu dni spet segel rekordno visoko, je v primerjavi z začetkom leta višje za 27 odstotkov, lepa rast je bila opazna tudi v Evropi. Izkazal se je domač delniški trg – osrednji indeks Ljubljanske borze SBITOP se je letos zvišal za 40 odstotkov, precejšnje razočaranje pa so leto doživeli vlagatelji, ki so stavili na Kitajsko in tudi na Turčijo. Slabo so se odrezale tudi plemenite kovine (čeprav se je inflacija precej razbohotila, so se cene zlata letos znižale za pet odstotkov), še naprej pa so (kljub nekaterim pretresom sredi leta) cvetele kriptovalute. Bitcoin je po lanski 300-odstotni rasti pridobil še dobrih 60 odstotkov, je pa res, da se je ob koncu leta precej odmaknil od rekorda, doseženega 10. novembra (skoraj 69 tisoč dolarjev).

Ni izključen niti večji padec
Kako naprej? Bo počil kakšen balonček? "Pričakujem še eno nenavadno leto, nadaljevanje pritiskov na rast cen energentov in višje naložbe v razvoj zelenih virov energije, velike izzive kitajskega gospodarstva, posledične izzive tudi v EU-ju in rast geopolitičnih napetosti. Če upoštevamo trenutna vrednotenja, ne bi bil presenetljiv niti pomembnejši odmik od trenutnih rekordnih vrednosti borznih indeksov. Prvi večji mejnik bo nova sezona objav poslovnih rezultatov podjetij v ZDA, pri čemer bo veliko pozornosti usmerjeno k pričakovanjem in temu, kakšne bodo njihove zmožnosti, da prenesejo višje cene storitev in proizvodov na končnega potrošnika. Drži, da je tako visoka inflacija prehodna, je pa vprašanje, koliko te prehodne inflacije lahko potrošniki prenesemo, preden bodo podjetja prisiljena v nižanja marž," razmišlja neodvisni finančni strokovnjak Mihajlo Todurov.

Fed bo obresti zvišal dvakrat ali trikrat
Tomislav Apollonio iz Nove KBM prav tako opozazarja na inflacijo: "Verjamemo, da je tako visoka le zaradi ozkih grl v dobavnih verigah surovin in polizdelkov. Ko se bo položaj umiril, se bo tudi inflacija znižala. Drugi dejavnik bo odziv Feda na višje cene. Pričakujemo od dva do tri dvige obrestne mere, tako da bo ključna obrestna mera konec leta 2022 pri 0,5 ali 0,75 odstotka. V ECB-ju bodo za zdaj le zmanjševali odkupe obveznice." Pomembno vlogo bo še naprej igrala epidemija. "Trgi trenutno verjamejo, da omikron le ne bo povzročil hujših zaprtij gospodarstev, saj ni treba hospitalizirati toliko ljudi kot prej. Lahko smo zmerni optimisti glede rasti BDP-ja. Vsekakor bo ta nižja kot letos, ko je bil še močno prisoten učinek povečanega povpraševanja, potem ko se je lani povpraševanje ob začetku epidemije močno zmanjšalo."

Kitajska je dodaten dejavnik tveganja
Da monetarna politika centralnih bank ni več tako ekspanzivna, je že vgrajeno v tečaje, večje tveganje bi lahko pomenilo vnovično zaostrovanje epidemije. "V tem primeru bi bil pritisk na cene nafte manjši, s čimer bi bila inflacijska pričakovanja precej nižja, s tem pa tudi potreba po hitrejšem odzivu centralnih bank. V primeru hitrega prehoda skozi trenutni in morebitni naslednji val pandemije pa bi se lahko inflacijska pričakovanja še dodatno okrepila, s čimer tudi pri ECB-ju ne bi bili več tako močno prepričani o tem, da je treba obrestno mero držati na rekordno nizki ravni," pravi Miha Todurov, ki opozarja še na morebitno negativno presenečenje iz Kitajske: "Spopada se z veliko notranjimi težavami, povezanimi z zadolženostjo, s cenami nepremičnin ter cenami energentov, kar ima velik vpliv na proizvodno dejavnost te države."

Ljubljanska borza se zdi varen pristan
Kako torej izbirati naložbe? "Vlagateljem bi priporočil temeljit pregled strukture naložb in prilagoditev v smeri znižanja stopnje tveganja, če vlagatelj ni naklonjen nadpovprečnim nihanjem portfelja. Več poudarka bi dal 'value', ne 'growth' segmentu podjetij. Izognil bi se pa predvsem podjetjem z nadpovprečno stopnjo zadolženosti. Vsekakor velja kot še naprej privlačne izpostaviti delnice podjetij na Ljubljanski borzi, saj so še vedno zelo ugodno vrednotene in prinašajo nadpovprečno dividendno donosnost. Pri trgovanju na Ljubljanski borzi je tudi zelo malo špekulativnega trgovanja, s čimer je bolj primerna za negotova obdobja. Vsekakor pa bi v tem primeru kot potencialni naložbi oziroma varovalki veljalo izpostaviti tudi širši segment surovin in energentov, plemenite kovine in švicarski frank."

Čas za renesanso v storitvenem sektorju?
Katere naložbe pa bi po mnenju Tomislava Apollonia lahko prinašala lepe donose? "Če bo omikron res prinesel luč na koncu predora, bo močno okreval storitveni sektor, posebej če se bodo odprle meje in pri potovanjih ne bo omejitev. To bi okrepilo predvsem tečaje delnic v letalskem in turističnem sektorju. Naj spomnim, da se je po španski gripi in po sarsu na koncu pojavila resda zelo kužna različica virusa, ki pa ni bila tako smrtonosna, tako da se je življenje potem počasi normaliziralo. Trgi zdaj verjamejo v takšen scenarij. Ameriški tehnološki sektor bo verjetno ostal visoko, ne pričakujem pa večje dodatne rasti. Lep potencial bi lahko imele tudi delnice avtomobilskih proizvajalcev, če se bodo seveda umirile dobavne verige. V luči Fedovega zaostrovanja denarne politike bi dal prednost tudi podjetjem, ki so malo zadolžena."

LJSE: Verjetno se bo rast nadaljevala, a ne v takšnem ritmu
Se bo razcvet nadaljeval tudi na Ljubljanski borzi, potem ko je indeks SBITOP letos poskočil za 40 odstotkov, kar je največ po letu 2007, ko so tajkunske zgodbe napihovale borzni balon. Zdaj so slovenski blue-čipi ugodno ovrednoteni in mamljivi predvsem zaradi visoke dividendne donosnosti. "Glavnina podjetij je napovedala rast prihodkov in dobička, tako da lahko na Ljubljanski borzi pričakujemo zmerno rast delnic, torej ne tako visoke kot letos. Bodo pa vlagatelji še vedno selili prihranke s svojih bančnih računov, kjer zaradi ležarin in inflacije v vsakem primeru izgubljajo, v vzajemne sklade oziroma v slovenske blue-čipe. Skratka, sem zmeren optimist, prihodnje leto bi lahko videli do 10-odstotno rast indeksa SBITOP, še vedno pa bo domač delniški trg v primerjavi z razvitimi evropskimi borzami nižje ovrednoten."