Konec koncev je tudi sama vlada v bistvu proizvod kadrovske politike v tej panogi. Premier Golob je bil dolgoletni predsednik uprave Gena-I, trgovca z električno energijo. Razlog, da se je sploh odločil za nastop na državnozborskih volitvah, je bil, da novembra lani ni dobil novega petletnega mandata za vodenje te družbe. Velja pripomniti, da ga Janševa vlada ni zamenjala oziroma predčasno razrešila. Ne, zgolj novega mandata mu (posredno) ni dala. Več drugih so predčasno razrešili.
V času sedanjega premierja se vodilni v energetiki menjajo kot po tekočem traku tudi pred koncem mandatov, kar sicer ni nič drugače, kot so počele še vse vlade do zdaj. Enostavno gre za prevelike zneske denarja, ki se prelivajo skozi slovensko nuklearko, hidroelektrarne, Teš, trgovce z energijo in električno omrežje, da ne bi postali plen vladajočih.
Kot smo prikazali v prejšnji številki Reporterja s primerom milijonske pogodbe Gena energije s komunikacijskim podjetjem Consensus Andreja Drapala, daje nadzor nad tem denarnim tokom velike možnosti prelivanja milijonov v »prijateljska podjetja«.
Ko smo že pri Genu energiji, ki upravlja slovenski del elektrarne v Krškem: dolga leta jo je vodil Martin Novšak, veljal je za zaveznika Goloba v času, ko je ta vodil Gen-I (Gen energija je polovična lastnica Gena-I). Za Novšaka se je domnevalo, da bo morda prav on nasledil Goloba na čelu Gena-I. Njegov največji politični podpornik naj bi bil evropski poslanec SLS Franc Bogovič, ki je sicer doma iz Krškega. Novšakov zet pa je poslanec SDS Tomaž Lisec. Toda na koncu je prvega človeka Gena-I imenovalo kar sodišče – gre za Igorja Koprivnikarja, ki je bil pred tem dolgoletni član poslovodstva te družbe, torej »Golobov človek«.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24