Je incidente na morju mogoče predvideti?

Incidenti na morju so kljub modernim navigacijskim napravam na ladijskem mostu še vedno zelo pogost pojav, kot vzrok pa je najpogosteje zabeležen človeški faktor, ki je tudi eden od glavnih razlogov za nesreče. Človeški faktor ob nesrečah je v večini primerov posledica neustrezne obremenitve posadke, zato smo pri raziskavi doktorske naloge na Fakulteti za pomorstvo in promet iskali odgovore, ali je možno zaznati tovrstne situacije in predvideti incidente. Namen je bil raziskati načine zajema podatkov med simulacijo plovbe, jih interpretirati in osvetliti vzroke za pojav potencialno nevarnih navigacijskih napak.

Ladijski častnik je v straži zadolžen za običajne navigacijske naloge, med izrednimi pojavi pa posreduje po ustaljenih pravilih in v skladu s svojimi psihofiziološkimi sposobnostmi. Izraz “moteči dejavnik” označuje pojav, ki ovira učinkovitost izvedbe določenega dejanja, saj vpliva na sposobnost osredotočenja na izvedbo določene naloge, ker povzroči preusmeritev pozornosti. Na sliki 1 je z rdečo krivuljo predstavljeno naraščanje obremenitve, ki povečuje gostoto procesov v delovnem spominu, predstavljeno z oranžno površino, na račun zmanjšanja kapacitete delovnega spomina, predstavljeno z vijolično barvo, kar pa zmanjšuje sposobnosti opravljanja naloge, ponazorjeno s sivim poljem. Zmanjšanje sposobnosti pa seveda povečuje večjo verjetnost napak.

Predvidevanje obremenjenosti

Smernice za izboljšanje varnosti in operativne učinkovitosti v pomorskem sektorju med izvrševanjem posameznih nalog temeljijo na predvidevanju obremenjenosti. Psihofiziološke odzive udeležencev smo opazovali v navtičnem simulatorju, kjer smo izvajali meritve v okviru eksperimentalnega dizajna, s katerim smo želeli določiti vpliv motečega dejavnika na navigacijo in vpliv izkušenj na obremenitev med manevriranjem (slika 2). V času izvajanja manevra je brezžična več-senzorska zapestnica pošiljala v oblak podatke udeležencev o njihovem srčnem utripu, elektro-dermálni aktivnosti, volumnu krvi v tkivu in o temperaturi. Za jasnejšo primerjavo odzivov smo poleg podatkov iz kontrolne faze izvedli tudi intervjuje udeležencev ter standardizirane vprašalnike za ugotavljanje povezanosti med psihofiziološkimi signali in obremenitvijo udeležencev, saj se je izkazalo, da statistika odziva z dodatnimi podatki o udeležencih pogosto olajša interpretacijo rezultatov.

Raziskavo smo razdelili na dva sklopa in preizkušali hipoteze. V prvem sklopu je sodelovalo pet izkušenih poveljnikov v dveh srečanjih. Med prvo simulacijo plovbe ni bilo posebnosti, med drugo pa je udeležence zmotil zvok požarnega alarma. S prvo hipotezo smo preizkušali, ali glede na prisotnost motečega dejavnika obstajajo značilni merljivi fiziološki odzivi, z drugo pa ali moteči dejavnik preusmeri pozornost in tako podaljša reakcijski čas. V drugem sklopu je sodelovalo 8 pilotov in 8 študentov v treh srečanjih. Z dobljenimi podatki smo preizkušali tretjo hipotezo, ali moteči dejavnik vpliva na obremenitev in četrto, ali povečana obremenitev vpliva na varnost. Vse hipoteze smo potrdili.

Ključna je hitra in zanesljiva identifikacija članov posadke

Z raziskovanjem smo ugotavljali pojav procesov obremenitve, fazo učenja in mehanizme odločanja na podlagi izkušenj, pridobljenih s ponovitvami. Z obdelavo rezultatov meritev izbranih psihofizioloških parametrov smo razvili model ocene vplivov motečih dejavnikov na udeleženca (slika 3). Z njim lahko vrednotimo velikosti vpliva motečega dejavnika na proces vodenja ladje in določenemu stanju parametrov pripišemo pojav obremenilnega učinka, s katerim značilno razlikujemo udeležence iz razlik v velikostih učinka obremenitve.

Pričakovati je, da bo kljub trenutnim pravnim oz. etičnim vprašanjem, povezanimi z dostopom do osebnih psihofizioloških podatkov, tudi biometrija na ladijskem mostu v bližnji prihodnosti tako ali drugače postala del navigacijskih orodij, saj tehnološki napredek in stalna potreba po izboljšanju varnosti in učinkovitosti na morju spodbujata vpeljavo tovrstnih naprednih sistemov, kar omogoča hitro in zanesljivo identifikacijo članov posadke. To pa je ključnega pomena v nujnih situacijah, kot sta reševanje ali evakuacija. Pomembno pa lahko prispeva tudi k zmanjšanju kraje identitete ali nepooblaščenemu dostopu do pomembnih sistemov na ladjah.

Iskreno se zahvaljujemo vsem udeležencem, ki so s svojim nesebičnim prispevkom žrtvovali svoj čas, trud, znanje in potrpežljivost za izvedbo simulacij in meritev na simulatorju. Njihova predanost je pomembno prispevala k napredku znanosti in raziskavam na področju ugotavljanja vplivov delovne obremenitve in zaščiti življenja na morju.

---