Mali trg za vogalom - nadaljevanje

Pokrajinski arhiv Koper domuje v čudovitem, malenkost skrivnostnem delu Kopra, v nekdanjem samostanu redovnic reda sv. Klare. V ta hram preteklosti vstopamo prek malega trga na nekdanjem samostanskem dvorišču, ki je posvečen Ioannisu Kapodistriasu. A trg je urejen kot park - zelen, intimen, sproščujoč in skrit okrasni vrt, eden številnih v Kopru. Nek drugi koprski skriti kotiček pa je predmet razstave, ki trenutno gostuje v avli Pokrajinskega arhiva. Gre za ljudsko imenovani Giardinet oziroma Giardinetto, slovensko mali vrt ali mali park, ki je dejansko večji odprt prostor, skrit med Čevljarsko in Garibaldijevo ulico, v neposredni bližini Titovega trga.

Danes ta javni prostor nima imena, čeprav je skozi zgodovino nosil več imen: najstarejše znano uradno ime je bilo Piazzale Calafati, po nekdanjem koprskem prefektu v času francoske oblasti v mestu v zgodnjem 19. stoletju. Najstarejše ljudsko poimenovanje ga označuje kot pescaria vecia, torej stara ribarnica, ki naj bi se nahajala nekje na severnem vogalu trga. Staro istrobeneško poimenovanje je prešlo tudi med slovenske govorce kot “stara peškarija”, kar povedo nekateri starejši prebivalci. A najbolj znano, ljudsko ime je torej Giardinet, mali park. Nanaša se na podobo, ki je ta javni prostor zaznamovala od konca 19. stoletja do sredine minulega stoletja. V teh desetletjih je bil tu urejen značilen historični park, z geometrično zasnovo ter bujnim drevesjem in grmovjem. Kmalu po priključitvi Istre Jugoslaviji, torej sredi petdesetih let dvajsetega stoletja, je bil park preurejen v otroško igrišče: del dreves so odstranili, umestili so igrala: gugalnice, peskovnik, vrtiljak, plezalni lok. V zgodnjih sedemdesetih letih pa se je igrišče moralo umakniti parkirišču. Park je so asfaltirali in otroci so lahko nogomet igrali samo še med avti. Parkirišče je bilo skozi desetletja tudi delno preurejeno. Od dreves sta preživeli le veličastna magnolija in pa koprivovec, vsak v svojem vogalu. Pozimi leta 2022 je ta brezimni prostor doživel veliko spremembo: z njega so umaknili promet in ga nadomestili z začasnimi klopmi in začasno ozelenitvijo z oljkami v kamnitih koritih. Od takrat novonastali prostor za pešce in raznolike uporabnike čaka na prenovo. Prav pričakovana prenova pa je bila pobuda za več raziskovalnih akcij UP FH, ki jih predstavlja prav razstava v koprskem Pokrajinskem arhivu.

Mali trg za vogalom in skupno raziskovanje dediščinskih pomenov

Trenutna razstava nosi naslov Mali trg za vogalom - nadaljevanje / La piazzetta dietro l'angolo - seconda parte, saj gre za ponovljeno, a hkrati razširjeno participativno razstavo Mali trg za vogalom. Slednja je bila novembra 2022 predstavljena v koprski Mali loži, galeriji na prostem, na vrhu Čevljarske ulice. Razstavi je zasnovala Neža Čebron Lipovec, v sodelovanju s Timom Mavričem in Andrejem Preložnikom, vsi so z UP FHŠ. Namen novembrske razstave je bil dvojen: predstaviti Giardinet, ki ga številni prebivalci mesta ne poznajo, osvetliti njegovo zgodovino, obenem raziskovati manj znane trenutke njegove preteklosti skupaj s prebivalci in tudi ugotoviti, kakšen pomen ima ta prostor zanje, kakšni spomini jih vežejo nanj ter kakšne so njihove želje za prihodnost tega prostora. Interakcija z javnostjo je potekala prek video projekcije, ki se je vrtela v Mali loži, vanjo pa so bile sproti dodane podobe (stare, a tudi nove fotografije) in pa zapisi s spomini in željami, ki so jih poslali prebivalci, bodisi prek elektronske pošte razstave bodisi prek socialnih omrežij. Tokratna razstava v Pokrajinskem arhivu v tiskani obliki predstavlja rezultate prve razstave, še vedno pa se zbirajo spomini, predlogi, slike. Na razširjeni razstavi so predstavljeni tudi izsledki mednarodne antropološke delavnice, ki so jo septembra 2022 izvedli na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, v sodelovanju z vodilno svetovno antropologinjo prostora prof. dr. Setho Low (City University New York, ZDA), ZRC SAZU in pa Inštitutom za etnologijo in folkloristiko v Zagrebu. Znanstveno zasnovana delavnica je obsegala različne oblike intervjujev in pa opazovanja z udeležbo ter kartiranja, udeležili so se je študenti različnih ved (antropologija, zgodovina, geografija …) iz različnih evropskih držav. Izsledki so nakazali, kar je nadaljnje zbiranje spominov jasno potrdilo: danes brezimni, skoraj anonimni in na videz neurejeni javni prostor ima zelo velik pomen za mnoge domačine. V raziskavi so sogovorniki izpostavili kot ključne sedanje kvalitete tega prostora. To so prav njegova intimnost, domačnost, mir in skritost. Mnogi radi dlje časa posedajo po začasnih klopcah, berejo, klepetajo, si privoščijo kavo ali zgolj čuječe preživljajo čas sami s seboj. Poseben učinek imata obe košati drevesi v vogalih, čeprav vsi pogrešajo več dreves. Žvrgolenje ptic v večernih urah ustvarja prav posebno zvočno krajino. Igra spreminjanja senc in temperature čez dan ustvarja prav posebno scenografijo. In spet, kot nekoč, so na trgu otroci, ki se igrajo, pa čeprav brez igral: že prostran prostor vabi k igri, kamnita korita postanejo plezališča. Med negativne plati so številni vprašani izpostavili predvsem ali zgolj asfalt, za katerega vsi želijo, da se odstrani. Vse izpostavljene kvalitete kot tudi slabe plati so lahko jasno vodilo za projektante novih posegov. Strnjene izsledke si obiskovalci razstave lahko samostojno prelistajo na individualnih ekranih.

Razstava v Pokrajinskem arhivu Koper bo odprta do 18. junija 2023, med 8. in 15. uro.

Spomini in pomen

Tako raziskava v okviru delavnice kot participativna razstava sta izpostavili pomen poimenovanja. Brezimni trg je zgolj v aplikaciji Google maps poimenovan kot Garibaldijev trg, po sosednji Garibaldijevi ulici. To je vznemirilo nemalo domačinov, predvsem starejše generacije, ki se spomnijo časov pred nastankom parkirišča, in poudarjajo: to je bil Giardinet, najlepši park v mestu, in to je njegovo ime. Prav ulična imena pa ponujajo vpogled v bogato zgodovino - ne le trga ali parka temveč mesta. Ne le že omenjeni poimenovanji - po prefektu Calafatiju in pa po stari ribarnici - temveč tudi imena sosednjih ulic so nekakšen časovni stroj. Vrhnja povezovalna ulica med Giardinetom in Čevljarsko se je nekoč imenovala Calle chiusa del prefetto (Prefektova slepa ulica; po Calafatiju), spodnja, današnja Triglavska ulica, pa je za časa avstrijske oblasti bila Calle degli ebrei (Židovska ulica); poimenovanj je bilo še več. Predstavitev plastenja poimenovanj tega javnega prostora ponuja izvrstno priložnost za obeležitev zgodovinskega in družbenega pomena trga in mesta.

Med spomini, ki so in še vedno polnijo (za zdaj še) virtualni album Giardineta, najbolj izstopajo drevesa, otroške igre iz preteklosti ter občutek domačnosti in pripadnosti kraju in soljudem. Večkrat izpostavljeno pa je bogastvo večkulturnosti, ki je vse od povojnih let zaznamovalo severnoistrski urbani prostor: istrobeneško narečje, slovensko istrsko narečje, ob teh pa jeziki novih priseljencev iz drugih republik. A zbiranje spominov je pomembno prispevalo tudi k zbiranju podatkov o spremembah v prostoru, na primer o natančnejših letnicah, o značilnih materialih in rabah, kar pomembno prispeva k razumevanju dediščinske vrednosti same materialnosti trga. Bistveni pa so spomini za razumevanje družbenega pomena dediščine in vrednot, ki jih skupnost prepoznava v kraju. Osebni spomini, prepleteni med seboj, sooblikujejo kolektivni spomin, ki je družbeno vezivo in sidro identitete kraja. Pomembni so torej spomini sami kot tudi proces priklicevanja spominov in učinek, ki ga ta ima. Zato je del razstave tudi spominska knjiga, kamor obiskovalci zapišejo svoje spomine. Predvsem pa bo kot del razstave konec maja organiziran spominski večer o Giardinetu, namenjen prav neposredni izmenjavi spominov ter skupnemu raziskovanju pomenov in potencialov tega skritega kotička.

Del razstave je tudi spominska knjiga, kamor obiskovalci zapišejo svoje spomine. Kot del razstave bo konec maja organiziran spominski večer o Giardinetu, namenjen prav neposredni izmenjavi spominov ter skupnemu raziskovanju pomenov in potencialov tega skritega kotička.

Pomen skupnostnega raziskovanja

Obe razstavi in delavnica so del znanstveno-raziskovalnega projekta z naslovom Potencial etnografskih metod za konservatorstvo stavbne dediščine v spornih krajih: primer severne Istre, ki ga je pridobila doc. dr. Neža Čebron Lipovec, raziskovalka na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, financira pa ga Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Projekt razvija pristope in metode, ki bi omogočali čim širše in čim bolj vključujoče vrednotenje stavbne dediščine, posledično pa tudi bolj vključujočo obnovo in nadaljnje upravljanje. To pomeni, da bi predvsem v prepoznavanju pomenov, a tudi pri zbiranju predlogov za praktične rešitve poskusili imeti čim širši dialog, predvsem z lokalno skupnostjo, ki na vsakodnevni ravni živi s tem prostorom. Raziskava v celoti, kot tudi njene posamezne akcije, stremijo k uveljavljanju novih pristopov v ohranjanju nepremične dediščine, ki so v strokovnem svetu znani pod nazivom “na vseh vrednostih utemeljen pristop”, predvsem pa “na ljudi osrediščen pristop”. Koprski Giardinet je eden izmed primerov, na katerih se ti novi pristopi preverjajo in razvijajo. Kot poudarjajo strokovnjaki na mednarodni ravni, tu ne gre za popoln preobrat v pristojnostih, temveč za razširitev polja delovanja in sprejemanja odločitev v okviru ohranjanja dediščine. Konstruktivno sodelovanje in dialog med stroko in lokalno skupnostjo je osnova za trajnostno ohranjanje in torej - življenje dediščine.

---