Lani je v Sloveniji gnezdilo 300 parov bele štorklje, kar je največ od leta 1999. Foto: BoBo
Lani je v Sloveniji gnezdilo 300 parov bele štorklje, kar je največ od leta 1999. Foto: BoBo

V Slovenijo se prve štorklje običajno vračajo konec marca, v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni pa so letos prvo opazili že 1. marca. Letošnjo hitro vrnitev po prezimovanju v toplih krajih gre po besedah Gregorja Domanjka iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) pripisati ugodnemu vremenu na selitveni poti.

Za STA je pojasnil, da bele štorklje v Slovenijo prihajajo po t. i. vzhodni selitveni poti in letijo po vzhodni strani Afrike, po Bližnjem vzhodu čez Turčijo. Če je tam še zima, napredujejo počasneje, ker ni primernih vetrov. Letos so očitno imele ugodno vreme, saj je bila vrnitev zelo hitra.

Sorodna novica V Sloveniji gnezdi rekordno število parov bele štorklje, populacija upada le v Pomurju

V tednih pred vrnitvijo štorkelj pri DOPPS-u običajno obnavljajo ali nameščajo podstavke za njihova gnezda. Tako so delavci elektropodjetja v sodelovanju z DOPPS-om že zamenjali podstavke za gnezda v Gornji Radgoni, Mostju ter v Benediktu, v naslednjih dneh pa bodo to naredili še v Zamarkovi in Voličini. "Osnovni namen nameščanja takih gnezdilnih podstavkov je, da gnezdo dvignemo nad žice in zmanjšamo možnost trkov štorklje z žicami. Hkrati se gnezdo stabilizira in je tako varnejše, se ne nagiba in ne more pasti," je pojasnil Domanjko.

Delavci Elektra Maribor so sicer od leta 2009 v Pomurju namestili 61 gnezdilnih podstavkov. Gnezda so različno težka, nekatera imajo 100 kilogramov, večina pa jih tehta od 300 do 400 kilogramov.

"Po Goričkem je nekaj gnezd trenutno praznih, kar pa ne pomeni, da bodo prazna ostala"

Lani je v Sloveniji sicer gnezdilo 300 parov bele štorklje, kar je največ od leta 1999, ko je DOPPS začel popisovati štorkljina gnezda. Prav tako je bilo lani največ izvaljenih in odletelih mladičev – skupaj 473. V zadnjih letih se vse bolj širi tudi območje, kjer gnezdijo.

Poleg tega se lani prvič po več letih ni zmanjšalo število štorkelj v Pomurju, ki pri nas tradicionalno velja za osrednje domovanje teh ptic. "Na območju Pomurja je število gnezdečih parov ves čas upadalo, lani pa število prvič ni bilo nižje od preteklih let," je za STA povedal Domanjko in dodal, da je gnezd, kjer so štorklje v preteklih letih aktivno gnezdile, v Pomurju okrog 80, vseh gnezd skupaj pa je nekaj več.

"Po Goričkem jih je namreč trenutno nekaj praznih, kar pa ne pomeni, da bodo prazna ostala," je še poudaril. Nastajajo tudi nova, denimo v Markovcih na Goričkem in Spodnjih Ivanjcih – tam so si lani štorklje naredile gnezdo, tudi v Sodišincih pri Murski Soboti je novo gnezdo.

Pri nas obročkanih morda le šestina mladičev

Osnovni namen nameščanja gnezdilnih podstavkov je, da gnezdo dvignejo nad žice in zmanjšajo možnost trkov štorklje z žicami. Foto: BoBo
Osnovni namen nameščanja gnezdilnih podstavkov je, da gnezdo dvignejo nad žice in zmanjšajo možnost trkov štorklje z žicami. Foto: BoBo

Štorklje pri nas in drugod po Evropi tudi obročkajo. Tako lahko ugotavljajo njihove selitvene poti in spremljajo, kje živijo, saj se mlade štorklje ne vračajo v gnezdo, kjer so se izvalile. Število obročkanih štorkelj je odvisno od prostovoljcev, ki imajo dovoljenje in izpit za to dejavnost. "V času, ko so mladiči stari tri ali štiri tedne, jih v svojem prostem času in na svoje stroške obročkajo, podatke pa zbira Prirodoslovni muzej Slovenije," je povedal Domanjko. Po njegovi oceni je pri nas obročkanih morda le šestina mladičev.

Štorklje so stepske živali in živijo v nižinah. Zato je v preteklosti Prekmurje veljalo za njihovo deželo, a so pogoste tudi v Prlekiji in na Dravskem polju. "To sta osrednji območji štorkelj iz preteklosti, zdaj pa zaradi intenzivnega kmetijstva iščejo v Sloveniji še druga območja. Krško polje recimo, pa Dolenjska, tudi na Gorenjskem že gnezdijo," je dejal Domanjko. Lani je bilo eno gnezdo celo na Bledu, kar je po njegovih besedah res nenavadno.