Začenja leska

Pomlad se bliža, s tem pa tudi vse več smrkavih nosov in pordelih oči. Alergije so na pohodu, zato je nujno prepoznati znake ter kdaj je treba poiskati strokovno pomoč.

Sezona alergij ne pomeni, da morate preživeti pomlad v nelagodju. Z zavedanjem simptomov ter učinkovitim zdravljenjem lahko znatno izboljšate kakovost svojega življenja med alergijsko sezono. »Ob prihodu pomladi je najbolj problematičen pelod oziroma cvetni prah. Sezono začne leska, sledijo pa ji vsa ostala cvetoča drevesa, ki so vetrocvetke. To so torej drevesa in rastline, katerih cvetni prah se prenaša z vetrom. Mednje sodijo tudi jelša, bukev, hrast, kostanj, breza … Kar se tiče alergij, so si ti pelodi sorodni. To v praksi pomeni, da se težave pri ljudeh z alergijami vlečejo dlje časa, vse od konca zime dalje,« je pojasnila izr. prof. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., specialistka interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike Golnik. Dodala je tudi, da se v zadnjih časih zaradi otoplitve koledar alergij nekoliko spreminja, kar pomeni, da imajo ljudje ob toplih zimah težave že ob koncu leta.

Morda je le prehlad

Podatki kažejo, da ima težave z alergijskimi boleznimi vsaj 25 odstotkov odraslih. Posamezniki lahko hitro zamenjajo prehlad za alergijo, ker se obe stanji kažeta s simptomi, kot so kihanje, izcedek iz nosu in pordele ter srbeče oči. Kot je pojasnila dr. Zidarn, pa je vseeno ob navadnem prehladu počutje bistveno slabše, lahko se pojavijo tudi kašelj, glavobol ter bolečine v žrelu, bolečine v mišicah, pa tudi izcedek iz nosu je sprva voden, nato se nos zamaši, kasneje pa je izcedek gost. »Pri alergijskem rinitisu pa je izcedek iz nosu vedno voden. Bistvena razlika je tudi časovna. Alergije se pojavijo hitro po izpostavljenosti alergenu, vedno v istem delu leta in trajajo dlje časa, medtem ko virusna okužba, to je navadni prehlad, traja približno od tedna do dveh in potem se spet počutimo bolje.«

Kot je še povedala, bi bila najboljša preventiva, da se izogibamo alergenom, vendar to pri pelodu, ki lebdi v zraku, ni najbolj izvedljivo. »Najbolje bi bilo, da se izogibamo pretiranemu zračenju oziroma zračimo ponoči ali po dežju, da ne sušimo perila zunaj, se preoblečemo, ko pridemo v notranje prostore, se izogibamo aktivnostim na prostem, operemo lase. Če nam to ne pomaga, pa nam preostanejo še zdravila.« Blage simptome alergije lahko blažimo z zdravili, ki jih je mogoče brez recepta kupiti v lekarnah, kjer nam tudi farmacevti lahko najbolje svetujejo. »Če so simptomi prehudi in nam samozdravljenje ne pomaga, lahko zdravnik predpiše še dodatna zdravila; če tudi pa to ne koristi dovolj, je potrebna imunoterapija z alergeni, za kar pa je nujno treba opraviti predhodna testiranja,« je še poudarila dr. Mihaela Zidarn.