Spremembe bi bile presenečenje
Volilci v Srbiji in na Madžarskem bodo jutri odšli na parlamentarne volitve, ob tem bodo v Srbiji volili še predsednika republike. Splošna ocena je, da sprememb ne gre pričakovati, Viktor Orban in Aleksandar Vučić naj bi ostala na oblasti. To pomeni, da bosta državi prejkone še naprej sodili med tako imenovane iliberalne države.
O politični usodi zaveznikov Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića
bodo jutri odločali madžarski in srbski volilci. Kot napovedujejo
opazovalci, se jima ni treba bati odhoda v opozicijo. Foto: Profimedia
BEOGRAD, BUDIMPEŠTA Tako Viktor Orban kot Aleksandar Vučić sta v preteklosti močno utrdila svojo oblast ter si v veliki meri podredila nadzorne institucije in medije. zato opazovalci ocenjujejo, da ni velikih možnosti, da bi v eni ali drugi državi prišlo do menjave oblasti.
Politika sta tudi močna politična zaveznika. Tako je bil ob nedavni otvoritvi nove železniške proge med Beogradom in Novim Sadom prav Orban tisti, ki je prišel na premierno vožnjo. Ob tem je nastal groteskni posnetek obeh voditeljev, ki mahata skozi okno, vendar se izkaže, da ob poti vlaka ni nikogar. Mahala sta poljem in drevesom.
Ko je Viktor Orban prišel v Beograd podpreti Aleksandra Vučića, je nastal groteskni posnetek. Mahala sta skozi okno vlaka, vendar na posnetku ni bilo videti nikogar. Mahala sta poljem in drevesom.
Na Madžarskem so v minulih letih poskrbeli za to, da so se poslovili moteči dejavniki iz tujine - eden od njih, denimo, je bila Srednjeevropska univerza, ki jo je ob zatonu socializma v srednji Evropi ustanovil George Soros - oziroma, da v državo niti ne pridejo. Prav Madžarska je bila prva, ki je ob vzniku migrantske krize na svojih mejah začela postavljati žične ograje, kar je takrat močno odmevalo v evropski javnosti, kasneje pa so to začele početi še številne druge države. Tudi Slovenija.
Orbana izziva njegov razočarani volilec
Viktor Orban je v madžarski politiki že 30 let, prvič je bil predsednik vlade ob prelomu stoletij, potem se je s tega mesta moral posloviti, od leta 2010, ko je ponovno uspel na volitvah, pa je brezprizivni vladar Madžarske. S svojo protimigrantsko in konservativno, nazadnjaško, politiko nagovarja množice nezadovoljnih Madžarov, ob tem pa med voditelji v Evropski uniji velja za problematičnega fanta; nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker ga je ob neki priložnosti ob snidenju poimenoval za diktatorja.
Orbanov glavni izzivalec je župan mesta Hódmezövásárhely na meji z Romunijo Peter Marki-Zay. Na volitve gre v imenu šestih opozicijskih strank, ponuja pa se kot idealno presečišče vrednot konservativnega volilca. Aktiven kristjan s sedmimi otroki, predvsem pa razočarani volilec Orbanove stranke Fidesz računa na glasove tistih, ki jih je Orban s svojo skrajno desno politiko odvrnil od svoje stranke.
Aleksandar Vučić, Šešljev politični otrok
Podobno kot na Madžarskem tudi v Srbiji ni računati na spremembe. Populistični predsednik Aleksandar Vučić, politični otrok haaškega obsojenca Vojislava Šešlja, po napovedih opazovalcev lahko računa na zmago že v prvem krogu. Prav tako udobno parlamentarno večino napovedujejo njegovi Srbski napredni stranki.
Vodilna opozicijska koalicija, ki jo sestavljajo Stranka svobode in pravice Dragana Đilasa, Narodna stranka Vuka Jeremića, Demokratska stranka Zorana Lutovca ter nekaj mestnih gibanj in sindikatov, bi po tej anketi lahko računala na 13,3 odstotka glasov.
Opozicija ima po poročanju STA največ možnosti v Beogradu, kjer Vučić in njegova SNS izgubljajo podporo zaradi številnih nerešenih afer, inflacije in podražitev v času globalne energetske krize. Podražitve živil in energentov so razlog za nezadovoljstvo tudi v drugih delih države, svoje pa je k temu v zadnjem mesecu prispevala še vojna v Ukrajini.