Razstava, ki jo odpirajo danes ob 17.00, z različnih vidikov odstira Gubčevo zgodbo – od pomena, ki so mu ga pripisovala posamezna obdobja zgodovine, do raziskovanja njegovega pravega imena ter navsezadnje okoliščin in časa smrti. Sprašuje pa se tudi o socialni pravičnosti danes.

Razstavo z naslovom Gubec – razbojnik ali junak so pripravili v Muzeju kmečkih uporov iz Gornje Stubice na Hrvaškem, spada pa v sklop prireditev ob letošnji 450-letnici velikega slovensko-hrvaškega kmečkega upora oziroma medmuzejskega slovensko-hrvaškega projekta Upor 1573–2023.

Postavitev je razdeljena na štiri sklope. Prvi s citati ponazori dojemanja tega voditelja upornih kmetov skozi zgodovino – od njegovega časa, ki ga je videl kot razbojnika, prek povzdigovanja v 19. stoletju in vse do današnji dni, ko se zdi, da Gubčeva avreola nekoliko bledi.

Kako dolgo je Gubec v resnici živel?
V drugem delu predstavljajo izide raziskovanja s posebnim poudarkom na njegovem pravem imenu, Ambrož ali Matija. Tretji del razstave predstavlja Gubca z vidika popularne kulture in umetnosti. Njen četrti del pa se posveča vprašanju Gubčeve smrti – so ga resnično ubili, kot pravi mit, ali je živel dalje.

Na koncu vabi razstava k razmisleku o socialni pravičnosti in sprašuje, ali je ta še živa ali jo tranzicija pokopala. Avtorici razstave sta Vlatka Filipčić Maligec in Lidija Kelemen, so še zapisali v Posavskem muzeju. V Brežicah lahko razstavo ujamete do 10. maja.

Projekt, ki je povezal muzeje z obeh strani meje
Upor - Buna - Revolt 1573–2023 je sicer medmuzejski projekt Galerije Božidarja Jakca, Kulturnega doma Krško, Muzeja Brdovec, Muzeja kmečkih uporov iz Gornje Stubice, Muzeja mesta Zagreb in brežiškega Posavskega muzeja.

Ob omenjeni obletnici partnerji v svojih okrožjih ob priložnostnih razstavah med drugim pripravljajo še strokovna predavanja, pedagoške delavnice in vodstva po krajih kmečkega upora, izdali bodo skupno publikacijo.

Čeprav je v zgodovinopisju pustil malo zanesljivih virov, je kmečki upor iz leta 1573 v preteklih 150 letih prešel v uradno zgodovino, umetnost in popularno kulturo. V času oblikovanja nacionalnih idej v drugi polovici 19. stoletja je postal pomemben del slovenske in hrvaške kulturne zgodovine.

Do kmečkih uporov je sicer na Slovenskem v fevdalizmu prihajalo v skupnem obdobju približno 250 let, pojavljali pa so se predvsem zaradi nezadovoljstva z oblastjo, visokih dajatev in drugih oblik izžemanja predvsem kmečkega življa.

Za glavne veljajo koroški kmečki upor leta 1478 zaradi davkov in turških vpadov, slovenski kmečki upor leta 1515 zaradi graščinskih bremen in težav v kmečki trgovini, omenjeni slovensko-hrvaški upor med letoma 1572 in 1573 zaradi davkov in težav v kmečki trgovini, drugi slovenski upor leta 1635 in tolminski kmečki upor iz leta 1713 zaradi podobnih vzrokov.