Vladimir Pavšič (1913–1993) je ustvarjal pod imenom Matej Bor. Foto: dLib
Vladimir Pavšič (1913–1993) je ustvarjal pod imenom Matej Bor. Foto: dLib

Tam, kamor gremo, ni daljav in ne bližine. Tam, kamor gremo, je vse prav, ker vse izgine.

Matej Bor

Pesniško ustvarjanje Mateja Bora, rojenega 14. aprila 1913, je imelo več faz. Njegova zbirka Previharimo viharje iz leta 1942 je bila prva ilegalno natisnjena knjiga pesmi v okupirani Evropi, v zbirki Šel je popotnik skozi atomski vek je upesnil apokaliptično videnje sveta ob jedrski grožnji, njegova zadnja zbirka Podoknice tišini pa odseva izrazit občutek minevanja. Nekaj pesmi iz nje je leta 1994 za Literarni nokturno interpretiral dramski igralec Sandi Pavlin.

Literarni nokturno – Matej Bor: Tam, kamor gremo

to smo mi / domov se vračamo / umrli, živi in nerojeni / in smo spet eno

Alenka Rebula Tuta

Alenka Rebula Tuta, slovenska pesnica, pisateljica in strokovnjakinja na področju psihologije, živi in ustvarja onstran meje z Italijo. Za Literarni nokturno ob umetničini 70-letnici je urednica oddaje Tadeja Krečič izbrala nekaj njenih pesmi in jih povezala pod naslovom Slovenska pomlad, kar je tudi naslov zadnje izmed njih. Alenka Rebula Tuta je namreč v verzih globoko osebno izpovedna, vendar tudi vpeta v slovensko družbeno stvarnost tega trenutka in preteklosti. Pesmi interpretira Darja Reichman.

Literarni nokturno – Alenka Rebula Tuta: Slovenska pomlad

Šest let pred Alamutom je izšel Krasni novi svet. Britanski pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof Aldous Huxley je svoje delo označil kot roman o prihodnosti, dogajanje pa postavlja 632 let po tem. Foto: Mladinska knjiga
Šest let pred Alamutom je izšel Krasni novi svet. Britanski pisatelj, pesnik, scenarist, kritik in filozof Aldous Huxley je svoje delo označil kot roman o prihodnosti, dogajanje pa postavlja 632 let po tem. Foto: Mladinska knjiga

In to," je rekel direktor in odprl vrata, "je dvorana za oplojevanje."

Iz romana Krasni novi svet

Umetnost ima svojo moč, najbrž pa to ni edini vzrok, da se nam vsebina romana Aldousa Huxleya Krasni novi svet danes in pravzaprav ves čas od nastanka leta 1932 zdi bližje od časa, v katerega je dogajanje v romanu v resnici postavljeno, kar je 26. stoletje. Krasni novi svet je namreč distopija razvoja družbe, ko v stehniziranem svetu zavladata brezčutnost in kriza duha. Izbrali smo prvo poglavje romana – plastično predstavitev čudežnega sveta programirane genetike in z njo povezanih imenitnih dosežkov tehnike, hkrati pa tudi ostro kritiko totalnega manipuliranja. Knjigo je prevedel Boris M. Verbič. Intepretira Tina Resman. Produkcija 2023.

Izbrana proza – Aldous Huxley: Krasni novi svet

Sključen je stal pred menoj in mi pripovedoval, kdo ga je danes zmotil pri njegovem delu in mu tožil svoje gorje.

Anton Podbevšek

21. aprila mineva osemdeset let od smrti slikarja Riharda Jakopiča; velikemu slovenskemu slikarju se poklanjamo z odlomkom iz knjige Antona Podbevška o njem. Besedilo je predvsem dokument izjemne kulturnozgodovinske vrednosti. Pisatelj je bil dolgoletni Jakopičev prijatelj in zaupnik in je tudi zbiral podatke o njegovem življenju in delu, zapisoval pa si je tudi njegova razmišljanja in odgovore na različna vprašanja. Delo z naslovom Rihard Jakopič je najstvarnejši in najobsežnejši Jakopičev življenjepis in dokument o njegovi tragični eksistenci, pa tudi dragocena osnova za raziskovanje slovenskega impresionizma. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali odlomek o tem, kako je Anton Podbevšek obiskal Riharda Jakopiča v ateljeju na Mirju sedem let pred njegovo smrtjo. Interpretira Matej Recer. Leto nastanka 2013.

Spomini, pisma in potopisi – Anton Podbevšek: Rihard Jakopič

Kaj čakamo, zbrani na glavnem trgu? Danes pridejo sem barbari.

Konstantinos Kavafis

Konstantinos Kavafis se je rodil v grški družini 29. aprila 1863 v Aleksandriji v Egiptu. Najprej je bil dejaven kot novinar, pozneje pa kot uradnik v egiptovskem ministrstvu za javna dela. Svojih pesmi ni nikoli želel objaviti v knjižni obliki, objavljal jih je v lokalnih časopisih in revijah. Šele dve leti po njegovi smrti, leta 1935, so prvič izšle tudi v knjigi. Navdih zanje je našel v zasebnem življenju, pa tudi v zgodovini. Predvsem se je navduševal nad obdobjem helenizma, ki se je v njegovih delih odražalo kot vrsta psevdozgodovinskih ali dozdevno zgodovinskih pesmi, pa tudi pesmi, ki so izvirale iz resničnih zgodovinskih dogodkov, vanje pa je vpletel tudi veliko univerzalnih premislekov o sleherniku. Klarisa Jovanović je prevedla nekaj Kavafisovih pesmi, tudi eno njegovih najbolj znanih, nastalih leta 1904, z naslovom Čakajoč na barbare. Kavafisove pesmi interpretira Željko Hrs.

Literarni nokturno – Konstantinos Kavafis: Zidovi

Žlahta strgana plahta, bo že res. Gotovo je bilo res nekoč, v mojem otroštvu, ki je teklo med vukojebinama kot tisti potok, ki je tekel med njima.

Jernej Županič

Pesnik, pisatelj, prevajalec in lektor Jernej Županič (1982) je svojo prvo knjigo, pesniško zbirko Tatar objavil leta 2015, letos pa že peto knjigo in tretjo pesniško zbirko z naslovom Navade in uzance. Več o avtorju dveh pesniških zbirk, dveh romanov in žanrsko hibridnega dela pa v Literarnem večeru z naslovom Čudni svetovi na literarnih mejah. Pripravil ga je Županičev literarni tovariš Muanis Sinanović.

Literarni večer - Jernej Županič: Čudni svetovi na literarnih mejah

Spored literarnih oddaj med 16. in 22. aprilom

16. april
Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars) François Rabelais: Gargantua in Pantagruel – 3. del – Kako je bil rojen Pantagruel

Spomini, pisma in potopisi – 19.30 (Ars) Anton Podbevšek: Rihard Jakopič

Literarni portret – 22.05 (Ars) Léonora Miano: Afriški spomin

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) Janko Jesenský: Sončna kura

17. april
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) Konstantinos Kavafis: Zidovi

18. april
Literarni večer – 16.30-18.00 (Ars) Jernej Županič: Čudni svetovi na literarnih mejah

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) Igo Gruden: Dvanajsta ura

19. april
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) Ivana Djilas: Mlade mame, pri štiridesetih

20. april
Literarni večer – 21.05 (Prvi) Louise Glück: Pesmi iz zraka in ognja

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) Andreja Štepec: Jesenožki

21. april
Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi) Geoffrey Chaucer: Sir Topáz

22. april
Izbrana proza – 18.00 (Ars) Oksana Zabužko: Terenske raziskave ukrajinskega seksa

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi) James Tate: Vrnitev v mesto belih oslov