Skrbi jih, ker je nevarnost, da se virus širi v države s slabšim zdravstvenim sistemom. Odločitev naj bi pospešila razvoj cepiva in zdravil, zajezila širitev napačnih podatkov. Organizacija je proti omejevanju trgovanja ali potovanja med državami.
Večina ljudi, zlasti mladih in zdravih, koronavirus preboli brez težav, previdnost je potrebna pri starejših, kronično bolnih, manj imunsko odpornih, enako kot pri gripi, ki trenutno razsaja in zaradi katere umre več sto tisoč ljudi letno.
Prvi primeri novega koronavirusa v Evropi niso bili nepričakovani in opomnijo nas, da zaradi potovanj po svetu nobena država ni izvzeta pred širitvijo nalezljivih bolezni, zato mora vsaka ustrezno zaščititi svoje državljane, so poudarili v Svetovni zdravstveni organizaciji. To je zlasti pomembno, ko še ne poznamo izvora in obnašanja novega virusa. Takrat morajo države po svetu delovati usklajeno in se obveščati, da preprečijo širjenje.
Podoben, a drugačen
Svetovna zdravstvena organizacija ni želela kar potrditi kitajskih ugotovitev, da se lahko novi virus prenaša s človeka na človeka, preden se pojavijo simptomi, češ da za to ni dovolj podatkov. Strokovnjaki poudarjajo, da epidemijo povzročijo okuženi s simptomi. V četrtek je sicer nemška raziskava potrdila primer širjenja koronavirusa, preden se pojavijo simptomi: Kitajka iz Šanghaja je zbolela po odhodu iz Nemčije. Okužila sta se dva poslovna partnerja, ki sta imela stike z njo, in dva, ki jih nista imela. Zapleti so bili blagi.
Inkubacijski čas, v katerem ima oseba nalezljivo bolezen, ne pa še simptomov, traja od dveh do 14 dni.
Simptomi pri novem koronavirusu so večinoma blagi, nekateri s potrjeno okužbo jih celo nimajo, lahko pa vključujejo vročino, kašelj, oteženo dihanje. To je običajno za pljučnico, zato je samo na osnovi simptomov okužbo težko ločiti od drugih povzročiteljev pljučnice. Potrebno je mikrobiološko testiranje, bris nosno-žrelnega prostora, žrela, izmečkov dihal in drugih kužnin. Težak potek bolezni ima okoli petina zbolelih.
Zaradi okužbe so smrtni primeri večinoma pri starejših in s pridruženimi kroničnimi boleznimi srca, pljuč, diabetesom in podobno. Raziskava, objavljena v strokovni reviji The Lancet 30. januarja, je pokazala, da je bilo med 99 bolniki s pljučnico zaradi novega virusa večina (67) moških, povprečno starejših od 55 let, okoli polovica jih je imela kronično bolezen.
Velika družina
Koronavirusi so družina virusov, ki povzročajo okužbe pri ljudeh in živalih, kot so ptice, in sesalci, kakršni so kamele, mačke, netopirji. Lahko se prenašajo med živalmi, na človeka in med ljudmi. Povzročijo lahko dihalne bolezni, nekateri praviloma lažje okužbe dihal, kot je navaden prehlad, nekateri pa v večjem deležu težje okužbe dihal (tako je pri virusih sarsa in mrse – bližnjevzhodni respiratorni sindrom).
Večina ljudi se okuži s koronavirusi v nekem obdobju življenja, a simptomi so običajno blagi ali zmerni. Včasih pa lahko povzročijo pljučnico in bronhitis, posledično tudi smrt. Do dandanes so odkrili sedem koronavirusov, ki se prenašajo tudi na človeka in povzročajo bolezni. Ko se to zgodi in se širijo med ljudmi, lahko nastanejo izbruhi, kakršne spoznavamo v zadnjih letih.
Do dandanes so odkrili sedem koronavirusov, ki se prenašajo tudi na človeka in povzročajo bolezni.
Novi virus za novo leto
Kitajska je svet o novem koronavirusu obvestila zadnji dan minulega leta. V mestu Vuhan so zaznali več primerov pljučnic in izključili običajne povzročitelje. Potrdili so okužbo z novim koronavirusom, ki so ga poimenovali 2019-nCoV.
To je tretjič v skoraj dvajsetih letih, da je eden izmed koronavirusov preskočil z živali na človeka in povzročil izbruh bolezni. Zgodovinsko gledano so veljali koronavirusi pri človeku za relativno nenevarne povzročitelje navadnega prehlada. Leta 2002 se je na Kitajskem pojavil novi in močno patogeni koronavirus sars, zaradi katerega je v 29 državah zbolelo 8096 ljudi, umrlo jih je 774. Svetovno gospodarstvo je to v šestih mesecih po ocenah stalo 40 milijard dolarjev. Izbruh so zajezili ukrepi javnega zdravstva.
Leta 2012 je sledil izbruh koronavirusa mrse v Savdski Arabiji, ki je preskočil z živali na ljudi. Drugače od sarsa, ki ni povzročil novih primerov obolenj, ko so ga v pol leta ukrotili, se to pri mrsi še dogaja, zaradi okužbe s kamel na ljudi in prenosa med ljudmi. Smrtnost je pri njej okoli 35-odstotna, kar se tiče primerov, potrjenih v laboratoriju, morda pa so kakšne blage primere spregledali, pojasnjuje Svetovna zdravstvena organizacija.
Grozljivi prenos virusa
Kitajski raziskovalci so 22. januarja v strokovni medicinski reviji Journal of Medical Virology objavili izsledke preučevanja, od kod izvira virus. Številni bolniki so se okužili na tržnici Huanan v mestu Vuhan, kjer so pred zaprtjem v umazaniji prodajali vse od prašičev, perutnine do psov, kač, netopirjev, volkov, koal, pavov, lisic, torej tudi divje živali.
Žive in razkosane so bile na enem mestu, pred obiskovalci so jih odirali. Odkrili so, da je novi virus kombinacija koronavirusa, ki izvira iz netopirja, in še enega, neznanega izvora. Za najverjetnejši vir so določili kače. Marsikateri znanstveniki so bili skeptični, češ da ni dokaza, da lahko tak virus okuži še druge vrste, poleg sesalcev in ptičev.
Pozneje so drugi raziskovalci dejali, da ni rečeno, da je tržnica edini vir okužbe; morda je nekdo virus tja prinesel in se je preko živali ali človeka okužil že prej. Glede na kitajsko raziskavo, v medicinski strokovni reviji The Lancet objavljeno 24. januarja, so pri prvem bolniku simptome zaznali že prvega decembra, ni pa bil izpostavljen tržnici Huanan ali bil povezan z drugimi obolelimi, enako velja za nekatere druge bolnike.
Torej se je okužba pojavila že novembra. Po mnenju ameriškega specialista za nalezljive bolezni dr. Daniela Luceyja so se lahko prve okužbe pojavile že oktobra, a jih niso odkrili, saj je v tem času veliko dihalnih bolezni, kakršna je pljučnica. Tako se je okužba s koronavirusom lahko širila že prej, novo hitro testiranje pa je bilo na voljo šele sredi januarja.
Dr. Guan Yi, specialist za nalezljive bolezni na univerzi v Hongkongu, je dejal, da je Kitajska prepočasi ukrepala, da bi preprečila širjenje bolezni.
Večina brez panike
Ameriški raziskovalec na področju epidemiologije dr. Michael Mina s harvardske fakultete za javno zdravje Harvard T. H. Chan School of Public Health je 24. januarja za i časopis Los Angeles Times izjavil: »Nimamo še dokazov, da bi domnevali, da je virus bolj virulenten kot gripa, ki jo imamo v ZDA vsako leto. Večini ljudi ne bo ob ustrezni zdravstveni obravnavi nič hudega.«
Ameriški center za nalezljive bolezni je ocenil, da je bilo to sezono od prvega oktobra do 18. januarja od 15 do 20 milijonov primerov gripe v ZDA, od 8200 do 20.000 ljudi je zaradi tega umrlo.
Dr. Tom Inglesby, direktor centra za varovanje zdravja na fakulteti za javno zdravje na univerzi Johns Hopkins je za isti časopis izjavil, da je mogoče, da je bilo s koronavirusom okuženih več sto ali celo tisoč ljudi na Kitajskem in drugje, vendar da so imeli tako blage odzive, da nihče ni niti opazil, saj ni bilo simptomov. »Prezgodaj je, da bi vedeli. Pogosto je pri novih izbruhih tako, da najprej opazimo najbolj resne primere. To pomeni, da dobimo popačeno sliko, kako nevaren je virus.«
Pri izbruhu sarsa je bila Kitajska prepočasna z ukrepi, to je tujim državam preprečevalo ustrezno zaščito. Zdaj je bilo vendarle drugače, znanstveniki po svetu so hitro začeli preučevati genom virusa. Boljše zaznavanje sicer pomeni več primerov, ki so obstajali morda že prej, a niso bili potrjeni. Dr. Guan Yi, specialist za nalezljive bolezni na univerzi v Hongkongu, je dejal, da je Kitajska prepočasi ukrepala, da bi preprečila širjenje bolezni.
Kmalu po izbruhu je obiskal tržnice v Vuhanu in bil obupan nad nehigienskimi razmerami. Čeprav ima izkušnje pri boju s sarsom in izbruhi gripe zaradi novih virusov, ki jih prenašajo prašiči in ptice, se še nikoli ni počutil tako nemočnega.
Potencialno dobra novica
Profesor Neil Ferguson, strokovnjak za javno zdravje na londonski univerzi Imperial College, je za časopis The Guardian že 26. januarja dejal, da je po njegovi oceni okuženih sto tisoč ljudi, torej veliko več, kot je bilo potrjenih primerov.
Težje ga je zaznati kot sars in mrso, pri katerih so bili izraziti simptomi. Če bi številke držale, je to dobra novica, kar se tiče smrtnosti, je dejal dr. Michael Mina, saj je potem še precej manjša, kot kaže glede na število uradno odkritih primerov.
Zaradi gripe umre po ocenah od 290 do 650 tisoč letno. Veliko se jih okuži, posledično jih precej umre. Vendar gripo poznamo, se številni proti njej niti ne cepimo, bojimo pa se zlasti nečesa novega, česar ne poznamo. Seveda so potrebni ustrezni ukrepi. Poudariti je treba tudi, da je na Kitajskem vprašljiva zdravstvena oskrba in posledično več ljudi umre.
Minuli teden so v Avstraliji prvi izven Kitajske vzgojili virus v laboratoriju. To bo pospešilo razvoj cepiva in odkrivanje bolezni, še preden se razvijejo simptomi.
Razvijanje cepiva
Razvoj cepiva, s katerim bi preprečili širjenje koronavirusa, je v pripravi, morda bodo strokovnjaki že v treh mesecih začeli prvo fazo kliničnega preizkušanja na ljudeh, torej aprila, pravijo na ameriškem nacionalnem inštitutu za alergijo in nalezljive bolezni.
Takrat bodo eksperimentalno cepivo prvič preskusili na ljudeh; sprva je vključenih malo ljudi, nato v fazah dve in tri veliko, da lahko strokovnjaki potrdijo, ali je cepivo dovolj varno in učinkovito, preden ga odobri ameriški urad za prehrano in zdravila. Pri virusu sars so raziskovalci potrebovali okoli 20 mesecev od sekvenciranja virusa do prve faze poskusov, pri virusu zika le še štiri mesece.
Razvijajo tudi protivirusna zdravila in preskušajo, kar že obstaja. Minuli teden so v Avstraliji prvi izven Kitajske vzgojili virus v laboratoriju. To bo pospešilo razvoj cepiva in odkrivanje bolezni, še preden se razvijejo simptomi.
Zmanjšajte tveganje za okužbo s koronavirusom
Umijte roke z milom in vodo ali jih razkužite.
Ko kašljate ali kihate, pokrijte usta in nos z robčkom ali upognjenim komolcem.
Izogibajte se stiku z nekom, ki ima znake prehlada ali gripe.
Dobro toplotno obdelajte meso in jajca.
Izogibajte se nezaščitenemu stiku z živalmi na kmetiji ali z divjimi živalmi.
Vir: Svetovna zdravstvena organizacija