Ministrstvo za zdravje danes v javno razpravo pošilja predloga zakonov o zdravstvenem informacijskem sistemu in o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki sta prva v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ne dvomi, da bo razprava burna. Verjame pa, da lahko dosežemo širši konsenz o zdravstvu.

Za zdravje se je potrebno glede sprememb dogovoriti odločno in takoj

Tridesetdnevna javna razprava o zakonskih predlogih se bo začela po današnji novinarski konferenci, na kateri predstavniki ministrstva predstavljajo ključne rešitev predlogov zakonov. Kot je dejal minister, se tako on kot njegova ekipa veselita javne razprave, ob zavedanju, “da bo izjemno burna“. Po njegovih besedah gre namreč za miselni preskok, sam pa verjame, “da smo na točki, ko je naša družba danes dovolj zrela, da bo hitro prepoznala sebične interese posameznih interesnih skupin” in da jih bodo med javno razpravo lahko izločili iz nje.

Sam tudi verjamem, da smo končno prišli do točke, ko lahko dosežemo širši družbeni, politični in socialni konsenz o zdravstvu, ker smo končno razumeli, da je zdravje nacionalnega pomena in da moramo za zdravje dogovoriti spremembe odločno in takoj,” je poudaril.

Zavod ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic je javnosti predstavila predlog zakona o ZZZS. Po njem zavod ostaja edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji, je poudarila. Predlog zakona bi uvedel dvotirno vodenje ZZZS s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine.

Predlog zakona opredeljuje jasno določene ter vnaprej predvidene in opredeljene vloge deležnikov, s ciljem zmanjševanja morebitnega sistemskega nasprotja interesov oz. neučinkovitega poslovanja zavoda, je pojasnila državna sekretarka.

Ob tem posebej poudarjam, da v skupščini večino ohranjajo predstavniki zavarovanih oseb,” je dejala. Dodala je, da mora ZZZS postati glavni partner pri dogovarjanju o količini, kakovosti in ceni zdravstvenih storitev. V naslednjem koraku pa je nadgradnja zakonskega predloga predvidena s prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zdaj pa bodo najprej “nastavili temelje“.

Zakon bi ustrezneje uredil tudi, tako Vidic, institut soglasja k splošnim aktom, pri čemer uvajajo aktivno vlogo države za zdravstveni sistem. “Zakon po našem mnenju napisan na način, da omogoča bistveno bolj aktivno sodelovanje med deležniki – med, po naši oceni dvema ključnima deležnikoma v zdravstvenem sistemu, to sta ministrstvo za zdravje in ZZZS,” je poudarila. To vlogo na ministrstvu vidijo kot enega ključnih elementov, da bi lahko zdravstveni sistem na novo postavili v korist pacientov.

Padle so že prve kritike

Danes se je s predlogoma zakonov seznanil tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS). Socialni partnerji so bili do njiju, predvsem do predloga zakona o ZZZS, kritični. Delodajalce med drugim moti oslabljen vpliv delodajalskih združenj z zmanjšanjem števila članov v novi skupščini, je dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Na sindikalni strani ocenjujejo, da predlagane spremembe bistveno zmanjšujejo avtonomijo ZZZS. Sprašujejo se, zakaj je potreben samostojen zakon, ko pa bi jih lahko naslovili z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.

Na vprašanje, kako komentira očitke, izrečene na ESS, je Bešič Loredan odgovoril, da bodo ravno zato predloga zakonov poslali v javno obravnavo. Ključno je, da gre v zakonodajni postopek čimbolj usklajen zakon, je poudaril.

STA