Foto: LUD Šerpa
Foto: LUD Šerpa

Kralj, dama, fant je njegov drugi roman, ki ga je Vladimir Nabokov v ruščini spisal leta 1928 med bivanjem v Berlinu. Ker gre za tipično germansko veseloigro z elementi suspenza, je odsotnost političnega komentarja v času naraščajočega nemškega nacionalizma razumljivo, čeprav drži, da Nabokov v nekaj instancah namiguje na morebitne nevarne prihodnje prakse. Nabokov po lastnih besedah o Nemčiji tedaj ni imel pojma; ni govoril jezika, imel nemških prijateljev, ni poznal nemške literature – ne v izvirniku ne v prevodu. Ne preseneča torej, da je pograbil motiv ljubezenskega trikotnika, to popularno, a tudi hitro utrujajočo formo, ki jo tu prižene do ekstremov. Nabokov naravnost uživa v momentih pretiravanja in satiriziranja prešuštva med predstavniki višjega srednjega razreda, kjer sta mu navdih ponudila tako Gospa Bovary kot Ana Karenina.

Sorodna novica Knjiga, ki je naredila tri korake, nato pa naletela na zid cenzure

Vse se začne na vlaku za Berlin, kjer mladenič Franz nevede spozna svojega strica Dreyerja in njegovo ženo Marto. Franz dobi službo v stričevi veleblagovnici, prvotna slepa zaljubljenost v Marto pa hitro preraste v romantično razmerje, romantično razmerje pa v zaroto. Marta je po letih zakonske stagnacije skratka zrela za afero, vse večja razočaranost nad možem ji da polet tudi za iskanje popolnega zločina, a kaj ko skrivna ljubimca nista zadovoljna z nobeno rešitvijo, sploh ko ona tik pred izvedbo ene od morilskih variacij izve za moževo poslovno priložnost, ki bo podvojila njegovo premoženje, s čimer Nabokov sugerira, da ženini pravi motivi ne koreninijo toliko v ambiciji po resni zvezi z nezrelim in provincialnim mladeničem kot v želji po lagodni finančni neodvisnosti.

V romanu vsi trije liki seveda povzamejo karakteristike kralja, dame in fanta (zadnjemu bi lahko rekli tudi "kmet"), Nabokov v sebi lastnem podvajanju Dreyerjevo obsedenost (in poslovno priložnost) z avtomatiziranimi lutkami preslika na lik Franza, ki je avtomatiziran, mehaničen in podrejen Martini vse očitnejši muhavosti. V romanu Kralj, dama, fant gre z vsako stranjo manj za ljubezensko romanco in vse bolj za devalvacijo ljubezenskega razmerja, ki ga nadomesti golo poželenje. V tem motivu pa že prepoznamo zgodnje nastavke tistega, kar bo obdelovala Lolita.