Pregled - svet, 22. 2. (četrtek)

GAZA/KAIRO - Izrael je nadaljeval z napadi na Gazo, kjer je bilo od 7. oktobra skupno ubitih najmanj 29.410 ljudi, še najmanj 69.465 je ranjenih. Izraelska vojska je ciljala tudi mesto Rafa na skrajnem jugu Gaze. V senci nasilja se nadaljujejo diplomatska prizadevanja za prekinitev ognja. Eden od voditeljev palestinskega islamističnega gibanja Hamas Musa Abu Marzuk je izrazil prepričanje, da je v bližnji prihodnosti možen preboj pri pogajanjih glede izpustitve talcev.

WASHINGTON/LONDON/BERLIN - Ameriški predsednik Joe Biden bo za novega generalnega sekretarja zveze Nato podprl nizozemskega premierja Marka Rutteja, ki naj bi si za imenovanje na položaj že zagotovil podporo dveh tretjin članic Nata. Podporo so mu med drugim izrazili tudi v Londonu in Berlinu. Rutte naj bi na čelu zavezništva nasledil Jensa Stoltenberga, ki mu mandat poteče letos oktobra. Generalni sekretar zveze Nato mora sicer dobiti soglasno podporo vseh 31 članic.

RIO DE JANEIRO - Zunanji ministri držav skupine G20 so enotno podprli rešitev dveh držav v izraelsko-palestinskem konfliktu, je ob koncu zasedanja v Braziliji dejal brazilski zunanji minister Mauro Vieira. Enotnost ministrov pri tem vprašanju je potrdil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Ministri so se med drugim zavzeli tudi za celovito reformo najpomembnejših mednarodnih organizacij, vključno z Združenimi narodi in Svetovno trgovinsko organizacijo.

NEW YORK/ŽENEVA - Za preprečitev še hujše katastrofe v Gazi je potrebna takojšnja prekinitev ognja, izpustitev talcev, zaščita civilistov in infrastrukture, neoviran prehod za dostavo humanitarne pomoči in nadaljevanje podpore agenciji ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), so v skupni izjavi sporočili voditelji več mednarodnih organizacij in najvidnejših humanitarnih agencij pod okriljem Združenih narodov.

JERUZALEM - V strelskem napadu na več vozil v bližini ene od izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu je bila ubita najmanj ena oseba, še osem je ranjenih. Policija je sporočila, da je dva napadalca ubila, tretji pa je bil huje ranjen in je kasneje prav tako umrl. Napad se je zgodil na cesti blizu naselbine Maale Adumim, vzhodno od Jeruzalema. Kot je pojasnila policija, so napadalci iz avtomatskega orožja sprožili več strelov na vozila, ki so stala v prometnem zastoju.

SANA - Ladja, ki je plula v Adenskem zalivu ob obali Jemna, je bila v sredo tarča raketnega napada, je sporočila britanska agencija za pomorsko varnost in opozorila, da je na plovilu izbruhnil požar. ZDA so medtem v sredo prestregle več hutijevskih raket in en dron, danes pa sestrelile še šest brezpilotnih letalnikov jemenskih upornikov. Jemenski uporniki so kljub temu napovedali, da bodo z napadi nadaljevali.

MOSKVA/KIJEV - Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Pobeda v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Ukrajinska vojska je te trditve zanikala, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je zanikal tudi nedavno rusko zavzetje vasi Krinki v regiji Herson. Tiskovna predstavnica ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk pa je dejala, da je bilo v ukrajinskem napadu na ruski vojaški poligon ob reki Dneper v sredo ubitih ali ranjenih 60 ruskih vojakov. Ukrajinska varnostna služba (SBU) je Rusijo obtožila tudi, da je za napade na civilne cilje v Ukrajini uporabila severnokorejske rakete.

MOSKVA - Ljudmila Navalna, mati ruskega oporečnika Alekseja Navalnega, ki je minuli petek umrl v zaporu na skrajnem severu Rusije, je sporočila, da so ji v sredo dovolili videti sinove posmrtne ostanke, a ji trupla niso izročili. Ob tem je ruske oblasti obtožila, da jo skušajo prisiliti, naj sina pokoplje na skrivaj. Ruski opozicijski politik in vidni kritik Kremlja Vladimir Kara-Murza, ki je zaprt v Sibiriji, pa je Ruse pozval k nadaljevanju boja za demokracijo.

BERLIN/PRAGA/KOEBENHAVN - Nemški parlament je zavrnil zahtevo opozicijskih krščanskih demokratov (CDU) o dobavi vodenih raket taurus Ukrajini, je pa podprl predlog vladajoče koalicije o dobavi orožja dolgega dosega Kijevu. Nemčija in Češka se medtem dogovarjata o t.i. krožni menjavi za dobavo težkega orožja Ukrajini, Danska pa je s Kijevom sklenila varnostni sporazum, s katerim se zavezuje k vojaški podpori Ukrajine v naslednjih desetih letih.

BRUSELJ - Evropska komisija je predstavila možne ukrepe za zmanjšanje administrativnega bremena, s katerim se soočajo evropski kmetje, ki medtem v več državah članicah EU nadaljujejo s protesti in demonstracijami. Dokument vključuje kratko- in srednjeročne ukrepe, o katerih bodo v ponedeljek razpravljali kmetijski ministri članic. Bruselj je obenem napovedal posvetovanje s kmeti o možnih poenostavitvah postopkov.

VARŠAVA - Poljska bo mejne prehode z Ukrajino opredelila za ključno infrastrukturo, je napovedal poljski premier Donald Tusk. Kot je povedal, bo s tem njegova vlada zagotovila neoviran pretok humanitarne in vojaške pomoči prek meje, ki jo protestno blokirajo nezadovoljni poljski kmetje. Ob tem je za naslednjo sredo napovedal pogovore na to temo z ukrajinskimi sosedi. K srečanju med vladama na meji je v sredo že pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

TIRANA - Albanski parlament je ratificiral sporni migracijski dogovor z Italijo, po katerem bi prosilce za azil, rešene na morju, nastanili v dveh migrantskih centrih v Albaniji. Za dogovor je glasovalo 77 poslancev v 140-članskem albanskem parlamentu, opozicija pa je glasovanje bojkotirala. Dogovor sta pred tem že potrdila oba domova italijanskega parlamenta. Oba centra, s katerima bi upravljala Italija, naj bi po uradnih ocenah sprejela do 3000 migrantov na mesec.

BEOGRAD - Srbska policija naj bi prisilno vrnila skupino migrantov v Severno Makedonijo, je sporočila nevladna organizacija Legis in objavila posnetke, ki prikazujejo skupino golih in prezeblih migrantov v bližini meje med Srbijo in Severno Makedonijo. Posnetki po mnenju skupin za človekove pravice dokazujejo vse slabše ravnanje z migranti v Evropi. Srbska policija je zanikala izvajanje nasilja nad migranti in trdi, da spoštuje človekove pravice.

BUDIMPEŠTA - Koalicijski partnerici Fidesz in krščanski demokrati (KDNP) sta za svojega kandidata za predsednika Madžarske imenovali trenutnega predsednika ustavnega sodišča Tamasa Sulyoka. Ker imata partnerici v parlamentu dvotretjinsko večino, bo Sulyok najverjetneje postal novi predsednik države in tako nadomestil Katalin Novak, ki je odstopila po sporni pomilostitvi namestnika direktorja doma za otroke in mladostnike, obtoženega prikrivanja zlorab.

PARIZ - Francoska vlada je napovedala zmanjšanje proračunskih sredstev v višini 10 milijard evrov, saj si prizadeva znižati proračunski primanjkljaj, potem ko gospodarska rast ni izpolnila pričakovanj. Med drugim bo za dve milijardi evrov manj sredstev namenjenih okoljskim programom in programom za energetski prehod. Zmanjšujejo se tudi načrtovana sredstva za izobraževanje, pravosodje, obrambo in regionalni razvoj.

SAN FRANCISCO/MOSKVA - Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo na sprejemu donatorjev kampanje v San Franciscu ruskega predsednika Vladimirja Putina označil za norca, republikancem pa očital, da ne verjamejo v osnovna demokratična načela. Putina je ob tem označil z okrajšavo za psovko v angleščini, Moskva pa je izjavo Bidna obsodila in jo označila za sramotno.

WUPPERTAL - V šoli v mestu Wuppertal na zahodu Nemčije so bili v napadu z nožem poškodovani štirje dijaki. Policija je sporočila, da so osumljenca za napad že prijeli. Po navedbah policije je šlo za 17-letnega dijaka gimnazije, ki naj bi z nožem napadel sošolce. Motiv za napad še ni znan.