Michelle Bachelet je od Pekinga vse od leta 2018, ko je zasedla visok položaj v ZN-u, zahtevala, da ji v okviru obiska omogoči neomejen dostop do vseh območij na Kitajskem, vključno s Sinkiangom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Človekoljubne organizacije redno opozarjajo na kršitve pravic, prisilno delo in zapiranje Ujgurov ter drugih manjšin v "prevzgojna taborišča" v Sinkiangu. Po njihovih navedbah je v teh taboriščih pristalo najmanj milijon pripadnikov pretežno muslimanskih manjšin. V ZDA in nekaterih drugih zahodnih državah so ravnanje Kitajske z ujgursko manjšino označili celo za genocid. Oblasti na Kitajskem te obtožbe zavračajo.

Čeprav je Michele Bachelet večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi obtožb o obsežnih zlorabah v Sinkiangu, je bila deležna kritik, da ni zavzela dovolj odločnega stališča.

Strani sta očitno zdaj končno dosegli kompromis, s čimer se je odprla pot za šestdnevno misijo komisarke na Kitajskem, do katere uradno prihaja na povabilo Pekinga. Gre sicer za prvi obisk kakšne komisarke za človekove pravice ZN-a na Kitajskem, potem ko se je tam leta 2005 mudila Louise Arbor.

Kot so v petek sporočili iz urada Michele Bachelet, se bo ta srečala s številnimi visokimi uradniki na nacionalni in lokalni ravni, pa tudi z organizacijami civilne družbe, predstavniki podjetij in akademiki. Poleg tega bo predavala študentom na univerzi v Gvangdžovu.

Kljub njenim zahtevam po neomejenem dostopu skupina za človekove pravice opozarja, da pogoji obiska niso jasni, in jih skrbi, da bi lahko kitajske oblasti obisk zmanipulirale.