Državni zbor je spremembe zakonov o tujcih in o mednarodni zaščiti sprejel marca lani. S tem je aktualna vlada po mnenju strank LMŠ, SD, Levica in SAB zaostrila že tako strogo priseljensko in migrantsko zakonodajo. S spremembo zakona o tujcih je vlada namreč uvedla institut kompleksne krize na področju migracij, po katerem policija pri obravnavi migrantov ne bi več uporabljala zakona o mednarodni zaščiti. Prav tako ne bi več veljale določbe mednarodne konvencije o statusu beguncev, katere podpisnica je tudi Slovenija. "Vlada je tako ponovno uzakonila določbe, ki bodo lahko začasno suspendirale ustavni red in mednarodne konvencije," so v obrazložitvi poudarili predlagatelji ustavne presoje.

Dodali so, da 18. člen slovenske ustave prepoveduje izročanje oseb, ki jim grozi nečloveško ravnanje. Ob tem so spomnili na poročanje o fizičnem nasilju predstavnikov hrvaške in bosanske policije nad posamezniki. "Slovenska ustava in mednarodno pravo velevajo, da ima vsak posameznik pravico vstopiti v državo in zaprositi za varstvo, pristojni organi pa mu morajo zagotoviti pošteno in učinkovito individualno obravnavo. Določbe o kompleksni krizi suspendirajo ta načela – v praksi to pomeni suspenz mednarodne Konvencije o statusu beguncev," navajajo predlagatelji.

Sorodna novica Zakona o tujcih in mednarodni zaščiti: Nevladniki opozarjajo na pretirano zaostrovanje

Po mnenju opozicijskega četverčka so ustavno sporne tudi določbe spremenjenega zakona o mednarodni zaščiti. Ta namreč odpravlja zaupnost med prosilcem za mednarodno zaščito in svetovalcem za begunce, saj določa možnost razrešitve svetovalca, če ta pristojnih organov ni obvestil o osebnih dejstvih, ki se nanašajo na begunca.

Svetovalci nudijo beguncem pravno pomoč, vključno z zastopanjem v sodnih postopkih, in jih, podobno kot odvetnike, zavezuje dolžnost varovanja poklicne tajnosti. S tem ima svetovalec ključno vlogo pri uresničevanju pravice posameznika do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva in jamstev poštenega postopka, dolžnost varovanja poklicne tajnosti pa je temelj zaupnega razmerja med svetovalcem in njegovo stranko, so še opozorili predlagatelji.