Bolnišnica Celje. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Bolnišnica Celje. Foto: Srdjan Živulović/BoBo

Anonimno pismo navaja, da so reševalna vozila celjske urgence za izvajanje nujne medicinske pomoči iztrošena in se posledično kvarijo. Zato naj bi občasno najemali vozila zasebnih reševalnih služb, ki naj bi bila zastarela. Pismo navaja, da naj bi reševalci imeli v vozilih iztrošeno medicinsko opremo in opozarja na kadrovsko stisko.

Zaradi vseh teh težav naj bi bila ogrožena varnost bolnikov, ki so obravnavani na terenu. Avtorji anonimnega pisma izražajo tudi dvom o tem, da denarja, ki ga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije namenja za to dejavnost, bolnišnica v celoti ne uporablja namensko, ampak ga del preusmerja na druga področja.

Bolnišnica ne komentira

S celjske bolnišnice so sporočili, da obžalujejo način anonimnega izpostavljanja posameznih vsebin in strokovnih področij v javnosti in da teh navedb javno ne bodo komentirali. Dodajajo, da bodo z ustreznimi podatki, dokazili in obrazložitvami odgovorili vsem institucijam, ki bodo anonimno pismo obravnavale. To bodo najverjetneje zavod za zdravstveno zavarovanje, zdravstveni inšpektorat in ministrstvo za zdravje. Bolnišnica ob tem poudarja, da celjska urgenca nemoteno zagotavlja nujno medicinsko pomoč vsem, ki jo potrebujejo.

Ministrstvo za zdravje bo zahtevalo pojasnila

Ministrstvo za zdravje pravi, da z anonimnim pisanjem o razmerah v enoti NMP-ja Celje niso seznanjeni. Dodajajo pa: "Na podlagi vaših informacij bomo vodstvo SB-ja Celje pozvali, naj nam posreduje pojasnila glede navedb iz anonimnega pisma, na podlagi teh pa se bomo odločili glede nadaljnjih korakov."

Zgodba se sicer vleče že dalj časa. Leta 2016, ko so službo nujne medicinske pomoči prestavili s celjskega zdravstvenega doma na urgenco, so v javnosti zakrožila prva anonimna pisma, povezana s to temo. S svojim statusom in pogoji dela so postali nezadovoljni predvsem specialisti urgentne medicine. Pred slabimi tremi leti so štirje od petih zdravnikov tudi podali odpoved.

Medsebojni odnosi v celjski bolnišnici naj bi bili skrhani, skrb vzbujajoče je tudi poslovanje, saj je lansko leto zavod končal z dobrimi osmimi milijoni evrov izgube.

ZZZS odgovarja: Niso imeli dovolj kadra

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je v odgovoru za TV Slovenija poudaril, da nadzor nad nujno medicinsko pomočjo, pa naj bo ta reden ali izreden, izvaja notranja organizacijska enota, ki je neposredno odgovorna ministrstvu. Redni nadzor se opravi v skladu z letnim programom, izredni pa lahko v primeru motenj ali težav predlaga širok nabor različnih predlagateljev.

ZZZS trenutno končuje nadzor zadostnosti kadra v celjskem urgentnem centru. Do zdaj je ugotovil, da na triaži in opazovalni enoti urgentnega centra niso imeli dovolj kadra. Izvajalca je pozval k takojšnji odpravi pomanjkljivosti in jim hkrati zmanjšal vrednost sredstev za manjkajoči kader.

ZZZS bo na podlagi anonimnega pisma izvajalca pozval k podaji pojasnila na navedbe v pritožbi. Ministrstvu za zdravje bo predlagal izvedbo nadzora nad delovanjem nujne medicinske pomoči.

Zdravstveni inšpektorat je potrdil, da je prejel prijavo v povezavi izvajanjem nujne medicinske pomoči v Celju. Postopek poteka, do konca ga inšpektorat ne bo komentiral. Dodal pa je, da v preteklosti prijav za to vsebino za SB Celje ni prejel.