Lanski avgust je daleč, a vendar še tako blizu

Kmalu bo minilo pol leta od avgustovske rušilne ujme. Nekateri med tistimi, ki jim je poškodovala imetje, so spet vzpostavili približno normalno življenje, drugi še čakajo na nove domove. Med njimi je tudi družina Plantarič iz Škofje Loke, ki se je iz hiše na Sorški cesti izselila.

Škofja Loka, Svetega Petra Hrib – »Nikoli več nočem živeti ob vodi,« je v pogovoru za Gorenjski glas nekaj tednov po tem, ko jim je iz hiše odneslo praktično vse, solznih oči, a odločno zatrdila Meta Plantarič. »Kar naenkrat je počilo, vedeli smo, da je voda vdrla, pogledamo, in bila je že na stopnišču. Kak meter in šestdeset centimetrov je je bilo. Razbila je panoramske stene in reka je dobesedno tekla skozi hišo. Ne morete si predstavljati – odneslo je vse, spodaj je vse popolnoma prazno. Vse pohištvo, jedilnico, dnevno, kavč, omare ... dobesedno izpraznilo je prostore, kot bi nekdo prišel in vse naložil na tovornjak. Enega kosa pohištva ni več,« nam je povedala avgusta. Meto, njenega moža Janeza in njuna sinova je iz hiše, ki ji je grozilo, da jo bo odneslo, rešil helikopter. Hiša in okolica, ki sta bili včasih, kot so mnogi rekli, raj na zemlji, zdaj samevata, lastnika Meta in Janez Plantarič se z državo dogovarjata o odkupu zemljišča. »Od septembra pa do sredine decembra so potekale cenitve, pogodbo z Direkcijo za vode imamo, skupaj z Občino Škofja Loka pa bomo poskušali priti do nove parcele; nismo je še našli,« nam je pred dnevi povedala Meta Plantarič. »Janez (pred leti je ostal brez noge, op. a.) bi, kot sva že avgusta povedala, rad spet živel v okolici Loke, da bi lahko dostopal do mesta z e-minibusoma, Jurijem in Agato, najraje bi bili kje za Kamnitnikom, Nad Plevno, tam se kaže nekaj možnosti. Rada bi, da se nekaj premakne, da ne bi več živeli v takšni negotovosti. Še vedno živimo pri moji mami v Retečah.« Na vprašanje, kakšne misli jim zdaj prevevajo vsakdan, odgovori: »Še kar gre, ne smeš preveč premišljevati. Ko začneš premišljevati, ti gre po telesu kar nekakšna vročina, sploh ne znam opisati. S sinom sva izpraznila nadstropje v hiši na Sorški, včasih še greva tja, tudi ta teden sva še nekaj urejala. Zdaj je tako mraz, da se mi je v 'bajti' skoraj zanohtalo. Nerada hodim v to hišo. Človek se oddalji od občutka, da je bil to njegov dom. Čez nekaj tednov bo minilo že pol leta. Tudi Janeza večkrat še 'zvije'. Če bi zdajle že imela nekaj, da bi vedela, da bomo lahko na novo gradili, bi bila z mislimi zaposlena, z veseljem bi delala cele dneve,« razmišlja. Tudi zadnji prazniki, pravi Plantaričeva, jih niso razveseljevali. »Šli so mimo, kot da bi bili navadni dnevi.«

Opustošenje Bodoveljske grape

Ko smo se konec oktobra, skoraj dva meseca po poplavah, v močnem neurju prebijali po Bodoveljski grapi, smo lahko podoživeli strah in grozo 4. avgusta. Pogled na Bodoveljščico, ki je drla po strugi in se silovito dvigovala skoraj do še vedno poškodovane ceste in jo nekajkrat tudi prečkala, ni bil prijeten. Pa vendar v primerjavi s »takrat« to ni bilo nič, sta se dni in tednov letošnjega avgusta spominjala Anica Kržišnik in njen vnuk Niko Kržišnik. Niko nam je pred nekaj dnevi, ko smo ga poklicali, kakšno je trenutno »vzdušje« v njihovi hiši in kako je njegova 97-letna stara mama, povedal, da je mama k sreči dobrega zdravja. Večje obnove dveh hiš in okolice pa se bodo lotili spomladi. »Ko se bo osušilo,« je rekel. Razveselilo jih je, da so dobili kar nekaj sredstev, ki jim bodo pomagala pri obnovi. Pomagala sta jim Lions klub in Rotary club Škofja Loka, nekateri posamezniki, stara mama Anica, Niko in njegovi starši pa so prejeli še socialno finančno pomoč. »Iz kuhinje sem pobirala blato in vodo, vse med hišami je bilo zasuto. Ko je zemlja začela polzeti navzdol, ob devetih, desetih zvečer je bilo to, sem tamle pri vratih dala preproge, takrat je že začelo vdirati, drugič je bilo že več, sem še malo 'hoste' dodala, tretjič pa je bilo že konec,« se je ob našem oktobrskem obisku spominjala Anica. Zdaj ima stanovanje že v veliki meri prenovljeno. »Pri mami Anici, ki je imela poplavljen bivalni del hiše, smo že namestili nove talne obloge, pobelili, ima novo spalnico, čakamo še klop in mizo za v kuhinjo, tudi hladilnik je nov,« nam je pred dnevi povedal Niko Kržišnik. Kržišnikovi so še vedno zelo hvaležni tudi sosedom in prijateljem, ki so jim v prvih dneh po poplavah in tudi kasneje priskočili na pomoč, tako fizično kot finančno.