Foto: EPA
Foto: EPA

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v uvodu v dogodek, ki je v organizaciji Dela potekal na temo izzivov v energetiki ob prehodu v zeleno oskrbo, opomnil, da se je v zadnjih letih, še posebej lani ob usklajenem reševanju hude energetske krize, okrepilo zavedanje o pomenu zanesljive in cenovno konkurenčne oskrbe z energijo.

Razmere na energetskih trgih so zdaj bistveno ugodnejše kot lani v tem času, a vseeno analize kažejo, da kratko- in srednjeročno ne bo vrnitve na predkrizne ravni cen elektrike in plina. Pozornost glede varne in zanesljive oskrbe tako ostaja velika, prav tako pripravljenost na morebitne nove krize, je navedel minister Kumer.

Medtem države, tudi Slovenija, svoje energetske politike prilagajajo zelenemu prehodu oz. prehodu na nizkoogljične vire. Kumer je prepričan, da bo za zeleni energetski prehod ob vseh ukrepih, ki jih država sprejema za povečanje uporabe obnovljivih virov, bistvena tudi uporaba jedrske energije, ki v Evropi in svetu doživlja renesanso.

Spomnil je na korake, ki sta jih vlada in investitor Gen energija sprejela glede projekta nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2), s katerimi je Slovenija po ministrovem prepričanju dala domači in tuji javnosti jasen signal, da se projekta loteva z sistematično, ambiciozno in z vso odgovornostjo.

Po besedah profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete in partnerja v družbi Grant Thornton Advisory Jožeta P. Damijana se v EU-ju vse bolj krepi zavedanje, da samo z obnovljivimi viri zelenega prehoda ne bomo mogli doseči in da potrebujemo vse nizkoogljične vire. Damijan pričakuje dodatno krepitev tega trenda v naslednjih letih. "To je zdrava pamet in to se bo zgodilo," je prepričan.

Na problem krepitve energetske mešanice za zagotovitev zanesljivosti in varnosti oskrbe, cenovne konkurenčnosti ter odpornosti proti krizi je opozoril tudi generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Tomaž Štokelj.

Kako shranjevati presežke energije?

Direktor Elesa Aleksander Mervar je bil kritičen do nemške energetske politike, ki stavi le na prehod na obnovljive vire, pri čemer vmes krepi tudi energetsko rabo plina in premoga. Po njegovem prepričanju nihče v EU-ju še nima pravega odgovora glede tehnoloških rešitev za shranjevanje presežkov energije, ki nastanejo pri proizvodnji iz obnovljivih virov, ko je ta na vrhuncu, in uporabo teh presežkov, ko sonca in vetra ni.

Ena od rešitev so črpalne elektrarne, in Štokelj je povedal, da v HSE-ju razvijajo štiri projekte tovrstnih elektrarn, ki bi lahko začele delovati po 2030. Načrte za te objekte, ki imajo precej nasprotnikov med okoljevarstveniki, je treba usklajevati s povečevanjem rabe obnovljivih virov, je dodal.

Druga možnost za shranjevanje in uporabo presežkov energije je proizvodnja vodika, ki se po analizi, ki jo je predstavil Damijan, spopada s številnimi izzivi glede ekonomike samega pridobivanja in glede stroškov infrastrukture za transport, shranjevanje in distribucijo.

Po Damijanovih navedbah bi bilo v Sloveniji še najbolj ekonomično pridobivanje vodika s pomočjo jedrske energije, potrebovali pa bi tudi terminale za uvoz vodika iz delov sveta, kjer se lahko poceni pridobiva s pomočjo sončne energije.

Precej besede je bilo na današnjem dogodku namenjenih projektu JEK 2 kot največjemu naložbenemu projektu v državi. Generalni direktor GEN-a energije Dejan Paravan je izrazil zaupanje v časovnico, da se bo umeščanje objekta v prostor začelo prihodnje leto, končna investicijska odločitev pa bo sprejeta v 2028. Verjame tudi v letnico 2038 za priključitev objekta na omrežje.

Paravan je pojasnil, da tri mogoče dobavitelje (ameriškega, francoskega in južnokorejskega) obravnavajo enakovredno, izdelali bodo tudi študijo glede tehničnih izzivov priključitve reaktorjev različnih potencialnih velikosti v omrežje, pripravljajo še analizo ekonomike in omejitev pri umeščanju v prostor. Paravan računa, da bi v dveh letih že lahko imeli dovolj informacij, da bodo lahko nabor tehnologij začeli ožiti. "A odločitev ne bo lahka," je poudaril.

Nujno angažiranje mednarodnih kadrov

Vodilni predstavniki v energetiki, med katerimi je bila tudi prva dama Petrola Nada Drobne Popovič, so opozorili tudi na težave z zagotavljanjem kvalificiranega kadra v energetiki, zaradi česar bo treba kadre začeti ciljno razvijati in vse bolj pogledovati tudi čez meje Slovenije.

Predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (NEK) Gorazd Pfeifer je tako izrazil prepričanje, da bo pri gradnji nove jedrske elektrarne nujno angažirati mednarodne kadre, tako kot je že zdaj praksa pri remontih NEK-a.

Nekaj pozornosti so namenili tudi trenutni ustavitvi NEK-a zaradi ugotovljene manjše poškodbe. Pfeifer in Mervar sta izrazila pričakovanje, da bo jedrska elektrarna novembra spet v omrežju, Mervar in Štokelj pa sta zagotovila, da težav pri oskrbi Slovenije z elektriko v tem času ne bo.