Mel Gibson (na desni) se leta 1996 zahvaljuje za oskarja za film Pogumno srce. Ob njem stojita producenta Alan Ladd (na levi) in Bruce Davey. Foto: AP
Mel Gibson (na desni) se leta 1996 zahvaljuje za oskarja za film Pogumno srce. Ob njem stojita producenta Alan Ladd (na levi) in Bruce Davey. Foto: AP

Alan Ladd jr., sin igralca Alana Ladda, je prve korake v filmsko industrijo naredil kot očetov kaskader, v nadaljevanju kariere pa se je povzpel do statusa enega najvplivnejših – in najbolj priljubljenih – direktorjev. Držal se ga je vzdevek "Laddie". Bil je tako na čelu studia Fox kot tudi studia MGM (to službo je opravljal celo dvakrat), sodeloval pa je pri nič manj kot 14 filmih, nominiranih za oskarja za najboljši film: med njimi so bili Mladi Frankenstein (1974), The Rocky Horror Picture Show (1975), Ognjene kočije (1981) in Iztrebljevalec (1982).

Moj največji prispevek k Vojni zvezd je bil, da sem ostal tiho in film podpiral.

Alan Ladd

Kot neodvisni producent je sodeloval pri projektih Bilo je nekoč v Ameriki (1984), Pravi fantje (1983), Zbogom, punčka (2007) in Pogumno srce (1995). Za ta film je oskarja tudi dobil.

Dobričina med producenti
V skupnem seštevku je Ladd produciral ali pa prižgal zeleno luč za filme, ki so skupaj osvojili 150 oskarjevskih nominacij in petdeset zlatih kipcev. In to je počel na ležeren, redkobeseden način, zaradi katerega so ga imeli radi tako zvezdniki kot režiserji. Revija Esquire je leta 1978 njegovo fotografijo na naslovnici opremila s pripisom: "Zmagoslavje ležernega pristopa".

George Lucas:
George Lucas: "Vse skupaj je dobilo krila predvsem zato, ker je bil Alanu všeč film Ameriški grafiti. Rekel mi je: 'Ne razumem tega filma, sploh ga ne dojamem, ampak mislim, da si talentiran tip in rad bi, da ga posnameš." Foto: Lucasfilm
Alan Ladd leta 1977, ko je bil predsednik produkcije za studio Fox. Foto: AP
Alan Ladd leta 1977, ko je bil predsednik produkcije za studio Fox. Foto: AP

O Vojni zvezd, filmu, ki ga "ni razumel"
Studiu 20th Century Fox se je pridružil leta 1973 in se pozneje povzpel do mesta direktorja. Kot prvi mož studia je odobril visokoproračunski znanstvenofantastični projekt Georgea Lucasa, ki je bil takrat še naslovljen The Adventures of Luke Starkiller as Taken from the Journal of the Whills, Saga 1, Star Wars. S tem je izkazal zaupanje projektu, v katerega ni verjel skoraj nihče v Hollywoodu.

George Lucas se je nekoč pozneje spominjal svojega sodelovanja z Laddom. "Vse skupaj je dobilo krila predvsem zato, ker je bil Alanu všeč film Ameriški grafiti. Rekel mi je: 'Ne razumem tega filma, sploh ga ne dojamem, ampak mislim, da si talentiran tip in rad bi, da ga posnameš." Čeprav so drugi vodilni pri studiu izrazili velike dvome o projektu, je Ladd vztrajal – in rodila se je ena najdonosnejših franšiz v zgodovini. Njegova edina poslovna "napaka" je bila, da je po uspehu Ameriških grafitov Lucasu namesto povišice dal pravice za trženje izdelkov, povezanih z njegovimi filmi.

"Moj največji prispevek k Vojni zvezd je bil, da sem ostal tiho in film podpiral," je Ladd pozneje komentiral za revijo Variety.

Vojna zvezd pa niti ni bila edina znanstvenofantastična klasika, ki jo je Ladd pridobil za Fox: podprl je tudi realizacijo Osmega potnika. A še tisto leto, ko je film prišel v kina – leta 1979 – je Ladd zaradi spora s predsednikom odbora odšel na svoje in ustanovil produkcijsko podjetje Ladd Co. Kot samostojni producent je realiziral ne samo Iztrebljevalca in Pravih fantov, ampak tudi Policijsko akademijo in Telesno strast.

Podjetje zaradi številnih visokoproračunskih projektov ni imelo silnega dobička in sredi osemdesetih se je Ladd preselil k studiu MGM in tudi tam prišel do vodilnega položaja. Zasluge je imel za filme Mesečnica (1987), Deževni človek (1988), Riba po imenu Wanda (1988) ter Thelma in Louise (1991).

Kdor se zadnji smeje ...
Ko je studio MGM zaradi dolgov padel v roke francoske banke Credit Lyonnais, se je ta Ladda odkrižala s 50-milijonsko odpravnino in dovoljenjem, da s seboj vzame dva nerealizirana projekta. Izbral je Pogumno srce Mela Gibsona. Ko je zgodovinska drama dobila oskarja za najboljši film, so mnogi v industriji to videli kot zmagoslavni trenutek predvsem za Ladda. "V tem poslu so številne kače, ampak potem so pa tudi ljudje, kakršen je Alan Ladd," je nekoč komentiral režiser Richard Donner.

"Najbrž je bilo res neke vrste sladko zadoščenje," je Ladd leta 1996 priznal za Los Angeles Times. "Če bi imel bolj namazan jezik, bi se zahvalil banki Credit Lyonnais, da so tako grdo ravnali z mano in pustili, da sem ta film vzel s seboj. Roko na srce, studio MGM si takrat ne bi mogel privoščiti produkcije tega filma. Paramount si jo je lahko."

Ampak namazanega jezika res ni imel. Ko je sprejel oskarja za najboljši film, se je njegov govor v celoti glasil takole: "Rad bi se zahvalil svoji družini. Hvala."