Rupnik je bil iz reda odpuščen že 14. junija (pred dnevi je tako potek enomesečni rok za pritožbo) zaradi »njegovega trmastega zavračanja izpolnjevanja zaobljube pokorščine« in »da bi dal jasen znak številnim oškodovancem, ki so pričali proti njemu«. Glede zahtev tistih, ki so pričakovali postopek, ki bi privedel do odstopa Rupnikovega kleriškega stanu, je Verschueren spomnil, da to ni stvar jezuitov, ampak Svetega sedeža. A zastavlja se vprašanje, kdo ga bo pripravljen inkardinirati v svojo škofijo glede na njegovo popolno ignorance do žrtev.
Rupnik je bil pred tem krajši čas že izobčen (kasneje ga je preklical Sveti sedež) za »oprostitev sostorilca pri priznanju« in vztrajno za povrh pa ni upošteval omejitve, ki so mu bile naložene. Vroč kostanj je zdaj v celoti v rokah rimskega vikarja kardinala Angela De Donatisa in na koncu papeža. Italijanski dnevnik Domani se sklicuje na vire viri, ki trdijo, da Rupnik morda išče zatočišče na Hrvaškem, kjer so ga pred dobrim mesecem opazili med Splitom in otokom Hvar.
Italijanski dnevnik Domani se sklicuje na vire viri, ki trdijo, da Rupnik morda išče zatočišče na Hrvaškem, kjer so ga pred dobrim mesecem opazili med Splitom in otokom Hvar.
Čeprav je p. Verschueren aprila zanikal informacije, da naj bi razpustil jezuitsko skupnost v Centru Aletti, je storil prav to. Zdaj je v odprtem pismu zapisal, da je trdna želja Družbe Jezusove se tudi pravno distancirati od Centra Aletti, saj v njem ni več jezuitske skupnosti. Težava je v tem, da je stavba na ulici Via Paolina, kjer je center, v lasti jezuitov. »Iščemo najboljši način za ta problem, tudi v sodelovanju z rimskim vikariatom, od katerega je Centro Aletti danes odvisen,« piše pater Verschueren v pismu.
Zaradi pomanjkanja zaupanja v predstojnike so v podporo Rupniku tudi drugi jezuiti iz Centra Aletti zaprosili za izstop iz Družbe Jezusove. Slovenski člani ekipe so bili p. Milan Žust, p. Ivan Bresciani in p. Andrej Brozovič. Po navedbah vira znotraj Družbe Jezusove je po pisanju časnika Domani Žust na papeški univerzi Gregoriana oproščen predavanja (vsaj) za naslednje študijsko leto. Žust je namreč profesor misiologije, bil je tudi dekan Fakultete za misiologijo.