Marca je indeks cen hrane FAO znašal 118,3 točke, kar je odstotek več kot februarja, saj je rast indeksov cen rastlinskih olj, mlečnih izdelkov in mesa nekoliko prehitela upad indeksov cen sladkorja in žit. Čeprav je indeks marca prvič po sedmih mesecih upadanja zrasel, je bil za 7,7 odstotka nižji kot marca lani.
Pšenica se je pocenila, koruza malo podražila
Indeks cen žit FAO je marca v povprečju znašal 110,8 točke, kar je 2,6 odstotka manj kot februarja in petino manj kot marca lani.
Marca so se svetovne izvozne cene pšenice znižale že tretji mesec zapored, predvsem zaradi nadaljevanja močne izvozne konkurence med EU, Rusijo in ZDA. Ob velikih zalogah so kitajski preklicani nakupi pšenice iz Avstralije in ZDA povzročili pritisk na trge, cene so upadle tudi zaradi ugodnih napovedi za letošnji pridelek pšenice v Rusiji in ZDA.
Nasprotno pa so se izvozne cene koruze na mesečni ravni malo zvišale zaradi naraščajočega zanimanja za nakup s Kitajskega, logističnih težav v Ukrajini in drugje. Večji skok izvoznih cen koruze so preprečili sezonski pritiski v Argentini in Braziliji, kjer se je žetev koruze že začela.
Med drugimi krmnimi žiti so se cene ječmena na svetovnem trgu marca znižale, cene sirka pa zvišale. Indeks cen riža je bil marca 1,7 odstotka nižji kot februarja, kar je predvsem posledica zadržanega svetovnega uvoznega povpraševanja.
Višje cene rastlinskih olj
Indeks cen rastlinskega olja je marca v povprečju znašal 130,6 točke, kar je osem odstotkov več kot februarja in je dosegel najvišjo raven v zadnjem letu. Skok je odsev višjih cen palmovega, sojinega, sončničnega in repičnega olja.
Mednarodne cene palmovega olja so marca še rasle, saj je bila sezonska proizvodnja v vodilnih državah proizvajalkah manjša, povpraševanje v jugovzhodni Aziji pa solidno. Medtem so si svetovne cene sojinega olja opomogle od večletnih najnižjih vrednosti, in to predvsem zaradi močnega povpraševanja v ZDA in Braziliji za biogoriva.
Marca so se zvišale tudi cene sončničnega olja in olja oljne ogrščice. K rasti cen rastlinskega olja so pripomogle tudi višje cene surove nafte.
Šesta zaporedna podražitev skoraj vseh mlečnih izdelkov
Indeks cen mlečnih izdelkov FAO je marca v povprečju znašal 124,2 točke, kar je 2,9 odstotka več kot februarja. Raste šesti mesec zapored.
Marca so se najbolj zvišale svetovne cene sira, kar je posledica stalnega uvoznega povpraševanja iz Azije, večje domače prodaje v zahodni Evropi zaradi praznikov in sezonsko upadajoče proizvodnje v Oceaniji.
Kljub šibkejšemu povpraševanju v Aziji so se mednarodne cene masla marca znova zvišale, predvsem zaradi solidnega sezonskega povpraševanja in nekoliko zmanjšanih zalog v Evropi. Po petih mesecih zaporedne rasti so mednarodne cene polnomastnega mleka v prahu padle, saj se je globalno uvozno povpraševanje zmanjšalo. Znižale so se tudi cene posnetega mleka v prahu, saj so trgi ostali mirni, povpraševanje pa manjše.
Meso se je podražilo, cenejša le ovčetina
Indeks cen mesa FAO je marca v povprečju znašal 113 točk, kar je 1,7 odstotka več kot februarja. Zrasel je drugi mesec zapored, a je še vedno odstotek in pol nižji kot pred letom dni.
Mednarodne cene perutninskega mesa so se marca zvišale, zlasti zaradi trdnega uvoznega povpraševanja iz vodilnih držav uvoznic.
Marca so se zvišale tudi cene svinjine, kar je predvsem posledica večjega domačega povpraševanja pred veliko nočjo. Zaradi povečanega nakupa vodilnih držav uvoznic so marca rasle tudi svetovne cene govejega mesa. Po februarju so se mednarodne cene ovčjega mesa tudi marca znižale, ker se je povečala ponudba zlasti iz Avstralije.
Nižje cene sladkorja po dveh zaporednih podražitvah
Indeks cen sladkorja FAO je marca v povprečju znašal 133,1 točke, kar je 5,4 odstotka manj kot februarja, a je še vedno za 4,8 odstotka višji kot marca lani.
Marčevsko znižanje mednarodnih kotacij cen sladkorja je bilo predvsem posledica tega, da je Indija napovedala večji pridelek sladkorja v sezono 2023/2024 in da je Tajska pospešila žetev sladkorja. Na svetovne cene sladkorja je vplival tudi velik izvoz iz Brazilije.
