Ostanki Kirene, starogrškega in pozneje rimskega mesta v bližini današnjega libijskega mesta Šahhat, ležijo približno 60 kilometrov zahodno od pristaniškega mesta Derna, ki so ga poplave močno prizadele. Neposredna škoda na spomenikih v Kireni, med katerimi je Zevsov tempelj iz 2. stoletja, je sicer razmeroma majhna. A voda, ki zdaj kroži okoli njihovih temeljev, grozi z zrušitvijo v prihodnosti, je za tiskovno agencijo AFP povedal Vincent Michel, vodja francoske arheološke misije v Libiji.

Že prej ogrožena kulturna dediščina
Po strmoglavljenju dolgoletnega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija po vstaji, ki jo je podpiral tudi Nato, so sledila leta spopadov in zanemarjanja kulturne dediščine. Unesco je nato leta 2016 Kireno dodal še na svoj seznam ogrožene svetovne dediščine. Zunaj mestnega obzidja so tudi ostanki nekropole, ki je velika kot mesto samo.

Po besedah Claudie Gazzini, strokovnjakinje za Libijo pri organizaciji International Crisis Group (Mednarodna krizna skupina), ki je pred kratkim obiskala Kireno, je velik del območja še zmeraj prepojen z vodo. Ponekod so se starodavni zidovi zrušili in ovirajo vodne tokove, ki se običajno stekajo s tega območja. "Na ulico, obdano s starodavnimi zidovi, ki povezuje zgornjo in spodnjo raven (mesta), po kateri bi običajno odtekala deževnica, vendar so nanjo padli veliki kosi kamnitega materiala, ki blokirajo tok," je povedala Gazzini za AFP.

Nevarnost zrušenja podpornega zidu
"Na nižji ravni je tudi umazana voda, ki nenehno brbota iz zemlje sredi ruševin," je še dejala in dodala, da ji niti prebivalci sosednjega Šahhata niti uradnik lokalnega oddelka za starine, ki ga je tam srečala, ne znajo povedati, od kod prihaja ta voda. "Če bo voda še naprej pritekala in bo ostala ujeta na tem območju, se lahko podporni zid zruši in s seboj odnese velik del ruševin," je še pojasnila.

Spomeniki za zdaj še stojijo, a na oslabljenih temeljih
Vodja francoske arheološke misije Michel, ki kraj dobro pozna, saj je desetletje delal na bližnjem delu tega območja, je dejal, da mu je uspelo analizirati slike spomenikov, posnete po poplavah. "Za zdaj v Kireni ni večjega uničenja – spomeniki še zmeraj stojijo. Toda hudourniki vode, zemlje in kamenja so ustvarili žlebove na starodavnih ulicah, zlasti na Kraljevi cesti, in glavna škoda še prihaja, saj se je voda razširila na obsežno območje in oslabila temelje spomenikov. Ker je kamen tem območju slabe kakovosti, spomenikom grozi razpad zaradi pomanjkanja dobrih temeljev," je pojasnil.

Po Michelovih besedah je nekropolo preplavilo "na stotine kubičnih metrov vode, ki je premaknila in potopila nekatere grobnice". Dodal je, da je tudi zaskrbljen zaradi tveganja plenjenja po poplavah, v katerih je umrlo več kot 3000 ljudi, na desettisoče pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Povedal je še, da njegovo zaskrbljenost delno blaži hitra mobilizacija libijskega oddelka za starine, ki je že zaprosil za pomoč italijansko arheološko misijo pri zaščiti Kirene in francosko misijo, ki jo vodi pri zaščiti dveh bližnjih najdišč.

Njihov cilj je "združiti moči z lokalnimi oblastmi v sodelovanju z Unescom, da bi opozorili na glavne pomanjkljivosti spomenikov in zapisali morebitno poslabšanje". Nato bo treba sprejeti tudi ukrepe za popravilo drenaže tega območja in utrditev temeljev tamkajšnjih spomenikov, je še dodal Michel.