Duša Hlade Zore. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Duša Hlade Zore. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Sorodna novica Je 76 telefonskih klicev dovolj, da osebni zdravnik dvigne slušalko?

V zadnjih dneh je bilo veliko medijskih poročil o pacientih, ki jim nikakor ni uspelo priklicati svojega osebnega zdravnika. Na urgentne službe prihaja več bolnikov, tudi specialisti opozarjajo, da k njim prihaja vse več bolnikov z napredovalimi boleznimi. Stanje je v Odmevih komentirala varuhinja pacientovih pravic Duša Hlade Zore, vprašanja je zastavljala Tanja Starič.


Težava ni nova in ni povezana samo s covidom – torej dostopnost do zdravnikov, zlasti do specialistične obravnave. Kakšni so vaša ocena in vaši podatki, s kakšnimi težavami se spopadajo pacienti?
Lahko vam samo pritrdim, da je res tako. Ta težava traja že nekako od leta 2019, takrat je bil podpisan tisti sporazum oziroma splošni dogovor. Takoj potem se to ni odrazilo v tem, da pacienti ne morejo do osebnega zdravnika, na začetku epidemije tudi ne, potem pa je to prišlo kar v valu. Pritožbe so prišle. Imamo dve težavi. Pacienti, ki so brez zdravnika ali pa ga izgubijo iz takšnega ali drugačnega razloga ...

Sorodna novica Kmalu krčenje nenujnih programov

... govorimo o družinskih zdravnikih?
Tako je. Ne morejo do družinskega zdravnika, ne morejo ga izbrati in ostanejo brez.

V Ljubljani?
V Ljubljani sploh. V Ljubljani pravijo, da je po podatkih deset tisoč pacientov brez zdravnika. Je pa res, da težava dostopnosti ne velja samo za družinske zdravnike, tam je mogoče trenutno bolj izražena, velja tudi za druge na primarni, sekundarni in terciarni ravni.

Govoriva od dostopnosti do specialistov, tam so najdaljše vrste?
Da, in to traja že kar nekaj let. Spomnim se primera, ko je bila čakalna doba za operacijo hallux valgusa 12 let. Saj človek ne more verjeti. Tudi za krčne žile na dermatologiji je izredno dolga čakalna doba. Stvari se niso bistveno spremenile in to je precej žalostno.

Ko gre za specialistične preglede, ljudje pravijo: če plačamo, pridemo na vrsto pri zasebniku takoj, v javnem sistemu pa čakamo nedopustno dolgo. Kaj to pomeni? Je naš sistem javnega zdravstva načet? Bo zdravstvo dostopno samo za tiste, ki bodo lahko plačali?
Upam, da ne bo tako, da se bo le nekaj naredilo. Verjetno bodo potrebne korenite spremembe. Kajti zdaj se je pokazalo, da veliko specialistov dela tudi zunaj javne zdravstvene ustanove. In pacient, če hoče priti takoj na vrsto ali pa prej na operacijo ... če na operacijo kolka čakaš dolgo, to ni samo težava časa čakanja in ogrožanja življenja. Težava je, da paciente boli, da so nemobilni, da imajo zato strašne travme. Zato se zdaj odločajo ne samo za samoplačniške preglede, ampak tudi samoplačniške operativne posege. In seveda nato opozarjajo: "Že toliko let plačujemo zavarovanje, zdaj pa tako!" Nekako se krivda in opozorila prenašajo z enega na drugega. Bolnišnice oziroma zdravstvene ustanove zatrjujejo, da zavarovalnica ne plača dovolj. Zavarovalnica pa pravi, da plačajo vse, celo dodatne programe, pa se ti programi ne morejo izvesti. Torej, tukaj nekaj ne deluje.

Sorodna novica Čakalne dobe so bile v začetku oktobra prekoračene pri več kot 35 odstotkih bolnikov

Torej niti ne vemo natančno, kdo je kriv za to?
Ne.

Ko govorimo o družinskih zdravnikih, je razlika med mestom in podeželjem? Je morda drugje dostopnost do zdravnika lažja kot recimo v Ljubljani?
Da, zagotovo je. Ko se nas 12 kolegov zagovornikov pogovarja – po vsej Sloveniji smo razporejeni –, ugotavljamo, da je največja težava v velikih mestih – Ljubljana, Maribor, Celje. Ljubljana daleč prednjači, ker trenutno ne najdeš družinskega zdravnika. Ne samo, da ga ne najdeš v Ljubljani, niti v okolici ga ne. Sem ravno pred časom dobila pritožbo neke gospe, ki je rekla, da je našla zdravnika na Vrhniki, ampak jo močno skrbi, kaj pa bo, če bo kaj nujnega. Bo šla na urgenco? Če potrebuje zdravstveno obravnavo, se tudi tja zapelje. Druga težava so ortodonti.

Zobozdravstvo nasploh.
Da.

Sorodna novica Ministrstvo z javnim razpisom nad predolge čakalne vrste v zdravstvu

Kaj lahko sploh storijo pacienti? Kaj jim svetujete?
Pacienti pokličejo in rečejo: nimamo zdravnika, pomagajte nam ga najti. Zdravnika ne moremo najti, če ga ni. Govorimo za Ljubljano. Za kje drugje lažje svetujemo, kam se še lahko obrnejo in poskusijo, tudi seznami zdravnikov, ki še sprejemajo paciente, so mogoče taki, da so razumljivi. V Ljubljani je pa to res težava in skoraj nimam česa svetovati. Po navadi rečemo, poskusite še pri koncesionarjih. Dokler pa zdravnika nimate, vam morajo zdravstveno obravnavo zagotoviti v zdravstvenem domu, kjer ste prej imeli svojega izbranega zdravnika, ali pa tisti, ki vam je najbližji. Ampak veste, to ni isto; imeti svojega izbranega zdravnika ali pa imeti danes enega, jutri drugega. Poleg tega te nadomestni zdravniki večkrat odklonijo.

In ljudje gredo na urgenco.
In potem so tam opredeljeni kot nenujni, dobijo račun, plačajo in se potem pritožijo. Ampak tukaj nimajo veliko možnosti, ker so nujna stanja določena. Če zdravnik presodi, da stanje ni nujno, je treba plačati.

Video: Posnetek pogovora v celoti

Težave z dostopom do zdravnika