V zadnjem času vse bolj stopajo v ospredje trajnostna, tako imenovana ESG-merila, ki upoštevajo okoljske, družbene in upravljavske standarde poslovanja podjetij. Pri njihovem razvoju imajo pomembno vlogo finančni trgi, saj postajajo vse bolj pozorni na spremembe, ki izhajajo iz naravnega in družbenega okolja ter vse močneje vplivajo na uspešnost poslovanja podjetij.
Med spremembami, ki so v sedanjem času najbolj skrb zbujajoče, so čedalje nevarnejši podnebni vplivi, ki pa nikakor niso edino tveganje, s katerim se spopadamo.
Evropska unija se je v svoji strategiji podpore trajnostnemu razvoju zavzela še za druga ogrožena okoljska področja, ki jim bo posvečala posebno pozornost in za katera so se začela uporabljati posebna ESG-merila.
To so skrb za vodne in morske vire, prehod na krožno gospodarstvo, preprečevanje onesnaževanja ter varstvo biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Zatem pride še cela paleta družbenih dejavnikov, kot so zadeve, povezane z odnosom podjetij do zaposlenih in drugih, do njihovega zdravja ter dostopa do zdravstvene oskrbe in izobraževanja, s skrbjo za nediskriminacijo ljudi po kateremkoli socialnem oziroma družbenem merilu, torej s človekovimi pravicami na splošno. Temu se pridružujejo še upravljavski dejavniki v podjetjih: poslovna etika, transparenten sistem notranjega upravljanja, prepoved podkupovanja in davčno odgovorno poslovanje.
Pomembno je, da se ta ESG-merila ne uporabljajo le za podjetje, v katero finančni trgi vlagajo premoženje, ampak za vse sodelujoče v njegovi preskrbovalni verigi.
Finančni trgi z novo paradigmo
Spremembe, ki smo jim priča v okolju in družbi, neposredno povečujejo tudi finančna tveganja. Tveganja, povezana s trajnostnostjo, delujejo dvosmerno: podjetja s svojo proizvodnjo in storitvami negativno vplivajo na okolje in družbo, škoda, ki jo povzročajo, pa spet negativno vpliva na njihovo poslovanje.
Povišujejo se stroški, ki nastanejo zaradi povzročene škode drugim, in stroški prehoda v bolj trajnostne oblike poslovanja. Tu gre za uporabo dražjih, vendar manj nevarnih vhodnih materialov, večjo energetsko učinkovitost, kakovostnejše izdelke in storitve ter skrb za zaposlene in druge.
Finančni trgi presojajo višino potrebnih stroškov in sposobnosti podjetij, s katerimi se lahko uspešno soočijo s spremembami in obstanejo na konkurenčnem trgu. Še več, vlagatelji poleg negativnih posledic presojajo tudi priložnosti, ki jih prinaša prilagajanje v iskanju novih, učinkovitejših možnosti v podjetju samem ali v njegovem prispevku k prilaganju drugih podjetij.
In na koncu, vlagatelji postajajo vse bolj ozaveščeni in se umikajo iz naložb v države, ki ne spoštujejo okoljskih dogovorov in človekovih pravic, iz panog, katerih proizvodnja škoduje okolju, in iz podjetij, ki ne spoštujejo okoljskih in socialnih dejavnikov. Kapitalske tokove preusmerjajo v nove, trajnostno specifične dejavnosti.
Vse to se izraža v spremembi povpraševanja po finančnih naložbah oziroma v tečajih vrednostnih papirjev (podjetniških in državnih izdajateljev), s katerimi se trguje na finančnih trgih.
Kako upravljavci skladov ocenjujejo trajnostna tveganja in priložnosti
V družbi Generali Investments upravljajo premoženje 15 podskladov Generali Krovnega sklada. Pri vseh 15 podskladih so v postopek pregleda naložb vnesli poglobljeno obravnavo trajnostnih tveganj, predvsem z izogibanjem nalaganja v podjetniške izdajatelje, ki delujejo v dejavnosti termalnega premoga, katranskega peska in kontroverznega orožja ali pa sodijo med države izdajateljice, ki so na seznamu gospodarskih in političnih sankcij Evropske unije in Združenih narodov.
Vendar je upravljanje tveganj le prvi korak. Kar za 11 od 15 podskladov Generali Krovnega sklada so v družbi Generali Investments naredili še korak dlje: njihovo naložbeno strategijo so oblikovali tako, da ne teži le k doseganju dolgoročne donosnosti, ampak tudi k spodbujanju okoljskih in socialnih dejavnikov trajnostnosti. Naložbena strategija, ki jo uporabljajo, se imenuje strategija ESG-integracije. To pomeni, da tudi pri tistih podjetniških izdajateljih, ki zaradi svoje neprimernosti niso bili izločeni že v postopku upravljanja trajnostnega tveganja, presojajo njihovo ustreznost z vidika ESG-meril.
Skrbni pregled opravijo pri vseh izdajateljih iz dejavnosti, za katere v Generaliju Investments ocenjujejo, da so povezane z visokimi izpusti toplogrednih plinov.
»Vsakega izdajatelja ocenimo po tem, ali ima jasno strategijo energetskega prehoda, kolikšna je njena kredibilnost in kakšne rezultate je že dosegel na tem področju. Če je ocena pozitivna, ga uvrstimo med izdajatelje, ki ustrezajo ESG-merilom, njegove vrednostne papirje pa med naložbe, ki so usklajene z načeli ESG-integracije,« pojasni Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja pri Generaliju Investments.
»Pri vseh izdajateljih, povezanih z blažjimi kršitvami ESG-meril, opravimo še poglobljeni skrbni pregled, ki ga obravnava poseben organ družbe, to je odbor za trajnostnost. Odbor končno presodi o usklajenosti naložbe s postopkom ESG-integracije, določi pa tudi ukrepe, s katerimi bi bilo mogoče zmanjšati povezana tveganja,« doda Šmigić.
Donosnost naložb vlagateljev v sklade je še vedno na prvem mestu
Kljub močnemu trajnostnemu podtonu Generali Investments še vedno daje prednost donosnosti podskladov Generali Krovnega sklada. Praksa kaže, da se trajnostnost in visoki donosi prej dopolnjujejo kot izključujejo in da z upoštevanjem trajnostnih dejavnikov vlagatelji ne žrtvujejo donosnosti. Nasprotno, vse več empiričnih raziskav kaže, da lahko pri naložbah, ki ustrezajo ESG-merilom, pričakujejo višje povprečne dolgoročne donosnosti kot pri tistih, ki okoljske, socialne in upravljavske vidike zanemarjajo.
To velja tudi za naložbene produkte, kot so investicijski skladi. Lahko bi rekli, da ESG-merila, ki so plod čedalje zahtevnejših finančnih trgov, poskušajo vzpostaviti boljši svet za vse,« pravi direktor naložbenega sektorja Sašo Šmigić.
ESG-delnice in obveznice
Hitro postane jasno, da ESG postaja eno od pomembnih meril presojanja pri vlaganju v vrednostne papirje. Kako pri Generaliju Investments odločijo, katera podjetja so dovolj trajnostna, da si zaslužijo denar njihovih vlagateljev, oziroma kako določijo merila za »ESG-delnice«?
»Za nas je to delnica podjetja, ki je usklajeno z našimi načeli iz strategije ESG-integracije. Imeti mora dovolj visoko trajnostno bonitetno oceno MSCI (najmanj BB), spoštovati mora vodilna načela Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah ter globalni dogovor Združenih narodov, ki opredeljujeta standarde spoštovanja človekovih pravic, pravic zaposlenih, varovanja okolja ter boja proti korupciji in podkupovanju. Drugačnih delnic ne moremo šteti kot ustrezne z vidika trajnostnosti ali pa kot sploh primerne za naše podsklade,« pojasni direktor naložbenega sektorja pri Generaliju Investments.
»Seveda je pri takšnih izločanjih morebitno sicer zelo uspešnih izdajateljev treba biti previden. Če je podjetje povezano le z blažjimi in maloštevilnimi kršitvami načel iz mednarodnih dogovorov, ali z manjšo povzročitvijo okoljske škode, ali pa z zgolj enim primerom neetičnega poslovanja, lahko po poglobljenem skrbnem pregledu, v katerem ne zasledimo nadaljnjih kršitev, njegove delnice vseeno uvrstimo med naložbe, usklajene z ESG-integracijo. Takšno podjetje skrbno spremljamo ves čas, ko je v portfelju kakšnega od podskladov krovnega sklada, njegove delnice pa zamenjamo z drugimi naložbami, če se izkaže, da ne ustrezajo več ESG-merilom. Podobno ravnamo z obveznicami. Tudi izdajatelji obveznic morajo izpolnjevati vsa načela, ki jim sledimo z naložbeno strategijo ESG-integracije.«
Vloga finančnih institucij
Družba in gospodarstvo bosta za svoj obstoj in napredek potrebovala trajnostni razvoj. Vlagatelji – ali kot jim tudi pravimo – finančni trgi so se že odzvali, pomembno vlogo pa imajo tudi finančne institucije, ki svoje produkte in storitve ponujajo prebivalstvu in institucionalnim strankam. Morda se nam zdi spreminjajoči se odnos bank, zavarovalnic in upravljavcev, kot je družba Generali Investments, do trajnostnih vidikov poslovanja podjetij, ki se financirajo na finančnih trgih, še nekaj novega, toda vpeljava trajnostnih standardov v realno gospodarstvo že pospešeno teče. V kratkem bo ta proces postal vsakdanja praksa, brez katere si dela v podjetjih ne bomo mogli zamisliti. Prispevala bo k zaposlovanju talentov in uporabi njihovega znanja pri zmanjševanju ali vsaj obvladovanju tveganj, s tem pa k nižanju podjetniških in narodnogospodarskih stroškov. Ali povedno drugače, prispevala bo k rasti poslovnih rezultatov zdravega dela gospodarstva na eni strani ter k izboljšanju naravnega in družbenega okolja prebivalcev na drugi.
