Deli uničenega orožja v Borodnjanki blizu Kijeva po umiku ruskih sil. Foto: EPA
Deli uničenega orožja v Borodnjanki blizu Kijeva po umiku ruskih sil. Foto: EPA

"Cilj je poraziti ukrajinske sile, prevzeti nadzor nad ozemljem Luganska in Donecka in vzpostaviti kopenski koridor do Krima," je sporočil tiskovni predstavnik ukrajinskega obrambnega ministrstva Aleksandr Motuznjak in pojasnil, da ruske sile napadajo po celotni bojni črti na vzhodu Ukrajine, kjer so sprožile novo ofenzivo.

Ruske sile tudi nadaljujejo napade na črnomorsko pristanišče Mariupolj na jugovzhodu Ukrajine, hkrati pa skušajo prebiti ukrajinsko obrambo tudi v drugih delih. Kot je Motuznjak opisal rusko taktiko, je to običajno močna topniška priprava, poskus vdora na določene položaje, poskusi omejitve delovanja ukrajinskih sil, poskusi obkolitve in zavzetja naselij. "Rusija izvaja vojno predvsem v skladu z učbeniki iz sovjetskega obdobja," je sklenil Motuznjak.

Ruska vojska je v ponedeljek začela ofenzivo v Doneškem bazenu na vzhodu Ukrajine, na območju bojne črte poročajo o eksplozijah in obstreljevanju. "Zdaj lahko že trdimo, da so ruske čete začele bitko za Doneški bazen, na katero so se dolgo pripravljale," je v ponedeljek pozno zvečer ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal v videonagovoru.

Ukrajinski predsednik je dodal, da je "pomemben del celotne ruske vojske zdaj osredinjen na to ofenzivo". "Bojevali se bomo. Ne bomo se odrekli ničemur ukrajinskemu," je napovedal.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes za indijsko televizijo potrdil, da je Moskva začela novo stopnjo "posebne vojaške operacije v Ukrajini".

Reportaža Karmen W. Švegl iz Buče

Šojgu: Zahod z dobavami orožja podaljšuje "posebno operacijo"

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je dejal, da je cilj Rusije "osvoboditev" vzhodnega dela Ukrajine. "Postopoma uresničujemo naš sistematični načrt za osvoboditev ljudskih republik Doneck in Lugansk," je dejal. Moskva je samooklicani republiki na ozemlju Ukrajine februarja priznala kot neodvisni državi.

Šojgu je na današnjem sestanku visokih predstavnikov ruskega ministrstva za obrambo dodal, da Rusija "sprejema ukrepe za ponovno vzpostavitev mirnega življenja" na vzhodu Ukrajine, Washington in njegovi zavezniki pa skušajo z dobavljanjem orožja zavleči vojaško operacijo.
"ZDA in zahodne države delajo vse, da bi posebno vojaško operacijo čim bolj podaljšale. Vedno večji obseg pošiljk tujega orožja v Ukrajino jasno kaže na njihov namen, da režim v Kijevu izzovejo k boju do zadnjega Ukrajinca," je dejal.

Mairupolj bi lahko padel v nekaj dneh. Foto: Reuters
Mairupolj bi lahko padel v nekaj dneh. Foto: Reuters

Pozivi k vdaji zadnjih borcev v Mariupolju

Rusko obrambno ministrstvo je ukrajinske sile in tuje borce pozvalo, naj se vdajo in zapustijo objekt železarne in jeklarne Azovstal. "Vsi, ki se bodo vdali, bodo zagotovo ostali živi," so sporočili.

Po podatkih Moskve je v jeklarni zabarikadiranih približno 2500 borcev, od tega približno 400 tujih, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Po navedbah ukrajinskih medijev se v tovarni še vedno zadržuje tudi približno tisoč civilistov, vključno z ženskami in otroki.

Vodja samooklicane republike Doneck Denis Pušilin je predtem sporočil, da skušajo proruski separatisti čim prej "osvoboditi" Azovstal, poroča ruska tiskovna agencija RIA.

Predstavnik proruskih separatistov Eduard Basurin je po navedbah DPA-ja za ruske medije dejal, da so se zbrale "posebne enote, ki so že začele svoje delo". Podpirajo jih ruske zračne sile in topništvo. Po njegovih besedah so proruske sile v celoti zavzele Mariupolj.

Rusija začela drugo fazo ofenzive

Eksplozije vzdolž bojne črte

Ukrajinski mediji poročajo o serijah eksplozij vzdolž bojne črte v pokrajini Doneck. Ruske sile so obstreljevale kraje Marinka, Slavjansk in Kramatorsk. Prav tako so poročali o eksplozijah v drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov na severovzhod, mestu Mikolajiv na jugu in Zaporožju na jugovzhodu.

Jeklarna Azovstal. Foto: Reuters
Jeklarna Azovstal. Foto: Reuters

Visoki ukrajinski varnostni uradnik Oleksij Danilov je sporočil, da ruske sile skušajo prebiti ukrajinsko obrambo "vzdolž skoraj celotne frontne črte v pokrajinah Doneck, Lugansk in Harkov".

Rusija je sporočila, da so njihove rakete in topništvo ponoči zadeli 1260 tarč v Ukrajini.

Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je sporočila, da Ukrajini že tretji zaporedni dan ni uspelo pridobiti ruskih varnostnih zagotovil za vzpostavitev humanitarnih evakuacijskih koridorjev.

Guverner ruske pokrajine Belgorod je medtem sporočil, da so ukrajinske sile napadle mejno vas, pri čemer je bil ranjen en prebivalec.

Smrtne žrtve med civilisti

Novi spopadi so zahtevali tudi nove smrtne žrtve. V Harkovu so umrli najmanj trije civilisti, ko so rakete zadele stanovanjsko območje, so sporočile lokalne oblasti. Štirje so umrli med poskusom bega iz mesta Kremina v regiji Lugansk, ki so ga v ponedeljek zavzele ruske sile. V sosednji regiji Doneck so po besedah guvernerja Pavla Kirilenka zaradi bombardiranja umrli štirje civilisti.

Združeni narodi so v ponedeljek sporočili, da je število ubitih civilistov v vojni doseglo 2072, okoli pet milijonov Ukrajincev je zapustilo državo, še okoli sedem milijonov jih je notranje razseljenih.

Ukrajinski vojaki na neznani lokaciji na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters
Ukrajinski vojaki na neznani lokaciji na vzhodu Ukrajine. Foto: Reuters

Nova izmenjava ujetnikov

Ukrajina je danes sporočila, da je z Rusijo znova izmenjala ujetnike. Po navedbah Kijeva se je domov vrnilo 60 ukrajinskih vojakov in 16 civilistov. Koliko ujetnikov so vrnili ruski strani, ukrajinske oblasti niso navedle. Moskva zadnje izmenjave vojnih ujetnikov za zdaj ni komentirala.

"Danes smo zamenjali 60 vojakov, od tega deset častnikov. Domov se vrača tudi šestnajst civilistov," je na Telegramu sporočila Irina Vereščuk. Po njenih besedah je to bila že peta izmenjava ujetnikov med državama, odkar je Rusija 24. februarja začela invazijo v Ukrajini. Tako kot pri prejšnjih izmenjavah tudi tokrat niso navedli podatka o tem, koliko Rusov je bilo zamenjanih.

Kijev je pretekli teden sporočil, da je na ukaz predsednika Zelenskega Rusiji vrnil 30 vojnih ujetnikov. Zelenski je tudi ponudil zamenjavo proruskega politika Viktorja Medvedčuka za Ukrajince, ki so trenutno pridržani v Rusiji. Medvedčuk je eden najbogatejših Ukrajincev, ki je znan po tesnih stikih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po ruski invaziji je pobegnil iz hišnega pripora, aretirali pa so ga pretekli teden na zahodu Ukrajine.

Razbitine v kraju Borodjanka blizu Kijeva po umiku ruskih sil. Foto: EPA
Razbitine v kraju Borodjanka blizu Kijeva po umiku ruskih sil. Foto: EPA

Rusija v ponedeljek raketirala tudi zahod Ukrajine

Rusija je v zadnjih dneh invazijo v Ukrajini osredinila na Doneški bazen in svoje sile umaknila z območja Kijeva. Kljub temu so še vedno raketirali cilje drugje po Ukrajini in v ponedeljek napadli tudi Lvov na zahodu države, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi.

Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl je za Radio Slovenija iz Kijeva poročala, da so v ukrajinski prestolnici petkrat zatulile sirene, ki opozarjajo na nevarnost zračnega napada. "Rusija očitno vodi dva spopada, enega na vzhodu in drugega na daljavo, kjer ustrahuje civilno prebivalstvo," je poročala.

Kitajska bo krepila "usklajevanje" z Rusijo

Kitajska je sporočila Rusiji, da bo še naprej krepila "strateško usklajevanje" z njo ne glede na mednarodno nestabilnost, je sporočil Peking.

Biden ne načrtuje obiska Ukrajine

Ameriški predsednik Joe Biden bo glede razvoja dogajanja v Ukrajini danes govoril z evropskimi zavezniki. Bela hiša je danes sporočila, da Biden kljub vabilu Zelenskega trenutno ne načrtuje obiska Ukrajine.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je medtem sporočil, da je dialog z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom zastal po odkritju množičnih grobišč v Ukrajini.

Desetletja za obnovitev zaupanja

Turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu je danes opozoril, da bo po ruski invaziji v Ukrajini za ponovno vzpostavitev zaupanja med Zahodom in Rusijo potrebnih "več deset let". Ob tem je dejal, da Turčija še vedno verjame v delovanje diplomacije.

"Priča smo začetku nove hladne vojne," je dejal turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je danes spregovoril na skupni novinarski konferenci z madžarskim kolegom Petrom Szijjartom, ki se je mudil na obisku v Turčiji.

"Dolgo bo trajalo, da bomo to premostili. Za ponovno vzpostavitev zaupanja bo morda potrebnih več deset let, vendar menimo, da je vseeno treba hitro sprejeti ukrepe za prekinitev ognja. Verjamemo, da diplomacija še vedno lahko deluje," je dodal.

Turčija je doslej že gostila dva kroga pogovorov med ruskimi in ukrajinskimi pogajalci, pri čemer je za prekinitev mirovnega procesa okrivila domneve o grozodejstvih ruske vojske v kijevskem predmestju Buča in raketni napad na železniško postajo v Kramatorsku.

Turčija, ki je v dobrih odnosih tako z Rusijo kot z Ukrajino, poskuša dejavno posredovati pri končanju skoraj dva meseca trajajočega konflikta. Kot članica Nata je Kijevu dobavila brezpilotna letala, vendar pa se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Moskvi.

Tudi madžarski minister Szijjarto je dejal, da Madžarska ne namerava podpreti sankcij proti dobavi nafte in plina iz Rusije. "Madžarska bo ruski plin dobavljala brez prekinitev," je dejal.

Nove fotografije križarke Moskva

Na spletu so se medtem pojavili fotografije in posnetek potopa ruske križarke Moskva, ki je potonila 14. aprila. Videti je, da se iz ladje vije dim, del ladijskega boka je močno poškodovan.

Rusija trdi, da je ladja potonila zaradi požara na krovu, ki naj bi ga povzročila eksplozija streliva, Moskva pa naj bi potonila med vlečenjem v nevihti. Ukrajina na drugi strani trdi, da so rusko križarko zadeli z raketami tipa Neptun, kar je povzročilo potop.

BBC poroča, da nove fotografije sicer ne povejo ničesar o vzroku potopa ladje, posnetki pa dokazujejo, da morje ni bilo nemirno, kot je trdila Rusija.

Družinski člani mornarjev, ki so bili na ladji Moskva, medtem zahtevajo odgovore, saj ministrstvo ni podalo nobenih uradnih informacij o številu žrtev. Na ladji naj bi bilo med nesrečo 510 mornarjev. "Imel je samo 19 let, bil je vojaški obveznik. Ničesar drugega mi niso povedali, nobenih informacij o pogrebu," po poročanju Guardiana trdi Julija Civova, katere sin Andrej je umrl na ladji. Ruske oblasti so jo o sinovi smrti obvestile v ponedeljek.

Guterres pozval k premirju med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki

Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je Rusijo in Ukrajino danes pozval k prekinitvi ognja v času pravoslavnih velikonočnih praznovanj ta konec tedna. Štiridnevno velikonočno obdobje bi bilo po besedah Guterresa čas za reševanje življenj in nadaljnje pogovore o mirni rešitvi in koncu trpljenja v Ukrajini.

Ukrajinci so v pričakovanju novih ruskih napadov. Foto: Reuters
Ukrajinci so v pričakovanju novih ruskih napadov. Foto: Reuters

"Pozivam vse strani in vse zagovornike miru po vsem svetu, da se pridružijo mojemu velikonočnemu pozivu," je dejal danes v New Yorku.

Štiridnevna humanitarna prekinitev ognja, ki bi se začela v četrtek, bi civilistom omogočila, da zapustijo vojno območje. Prav tako bi humanitarnim organizacijam omogočila dostavo humanitarne pomoči prebivalcem vzhodne Ukrajine, predvsem Mariupolja, Hersona, Donecka in Luganska, je dejal Guterres.

Vpletene strani so bile obveščene o predlogu, je še pojasnil, pri čemer pa ni razkril, ali je od njih že prejel odgovor.

Opozoril je tudi, da bo 15,7 milijona ljudi v Ukrajini kmalu potrebovalo humanitarno pomoč. Po ocenah Združenih narodov je od humanitarne pomoči zdaj odvisnih okoli 12 milijonov ljudi.

Vzhodni pravoslavni kristjani veliko noč v skladu z julijanskim koledarjem praznujejo nekaj dni za zahodnimi kristjani.

Pogovor z Dobranom Božičem o razmerah v Ukrajini