Spremembe omrežnine

Zaradi nove omrežnine gospodarstvo na okope, agencija se ne da

Žiga Kariž
17. 5. 2024, 06.13
Deli članek:

Gospodarstvo si želi, da bi uvedbo novega načina izračunavanja omrežnine preložili, vendar Agencija za energijo ne odstopa od svojih načrtov.

Profimedia
Analiza GZS je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem pri odjemalcih na srednji napetosti in odjemalcih na visoki napetosti povečal za 2- do 4-krat.

S prvim julijem naj bi dobavitelji električne energije v skladu z novimi pravili uvedli nov način obračunavanja omrežnine. Čeprav je že več mesecev znano, kakšne so tarife in kakšen naj bi bil novi sistem, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo 18. aprila predlagalo, da se uvedba novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki zamakne še za dve leti. Da bi lahko tak predlog pričakovali, je bilo slutiti že iz izjav ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki je ne nazadnje tudi januarja v intervjuju za naš časnik dejal, da obstaja možnost zamika. Takrat je kot razlog navajal, da je novi obračun zapleten in ljudje potrebujejo čas, da se nanj navadijo.

Razlogi za podaljšanje

Pred dobrim mesecem je minister Kumer za podaljšanje preizkusnega obdobja navedel druge razloge. Prvi je vezan na opozorila dobaviteljev električne energije, da lahko obračun omrežnine po novem sistemu optimalno uvedejo le po množičnem testiranju v času trajanja vsaj treh mesecev. Le tako naj bi namreč zajeli vse možne primere obračuna in odpravili morebitne napake, sicer naj bi obstajalo zelo veliko tveganje, da bo izdanih veliko napačnih računov. Čeprav se je uvedba novega sistema že enkrat zamaknila in so dobili šest mesecev dodatnega časa, dobavitelji opozarjajo, da za začetek testiranj potrebujejo celovite priloge s podatki, med drugim za 15-minutne meritve po časovnih blokih za različne uporabnike, a da jih še niso prejeli.

Gospodarstvo bo prizadeto

Drugi razlog podaljšanja so pripombe, ki prihajajo iz vrst gospodarstva. Kot so ministra v dopisu opozorili gospodarska, trgovinska in obrtno-podjetniška zbornica ter združenje delodajalcev in združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, potrebujejo prehodno obdobje za spremembo, saj so se že v preteklih dveh letih soočali z visokimi cenami energije na trgu in bi jih zdaj povišana omrežnina dodatno prizadela. Tretji razlog pa je, po besedah ministra, da je šla energetika v zadnjih dveh letih skozi izjemno turbulentno obdobje. »Soočali smo se z velikimi spremembami tako pri samih virih kot pri delovanju energetskih trgov v EU, in morda je to priložnost, da preden se tako velika sprememba uvede, še enkrat pogledamo, ali metodologija zajema nove realnosti,« je pred tedni dejal minister Kumer.

Sašo Švigelj
Minister Bojan Kumer ne sme vplivati na odločitve Agencije za energijo, ki je pri svojem delu neodvisna.

Sedanji sistem je nepravičen

Na veliko presenečenje vseh pa se je njegovemu predlogu uprla Agencija za energijo. Sprva so se odzvali zgolj s suhoparnim pojasnilom, da ne vidijo nobenih razlogov za podaljšanje. Nato pa so na ministrstvo poslali še daljši dopis, v katerem so med drugim ministra Kumra spomnili, da je novo metodologijo javno podprl in oktobra obljubil, da dodatnih zamikov ne bo predlagal. Kot je še zapisano, naj se gospodarstvo, ki si želi zamik uvedbe, na agencijo ne bi obrnilo. »Vsi smo prepričani, da je bilo časa za pripravo na spremembe pri dobaviteljih, operaterjih ter drugih deležniki na trgu dovolj,« so zatrdili v dopisu. »Glede na to, da iz NEPN (Nacionalni energetski in podnebni načrt, op. p.) in razvojnih načrtov elektrooperaterja izhaja ocena o izrazito povečanih potrebah po novih naložbah, kar bo vplivalo na povečanje omrežnine, je nujno, da čim prej zagotovimo pravično porazdelitev stroškov med vse odjemalce, saj sedaj odjemalci na nizki napetosti plačujejo preveč, odjemalci na srednji napetosti in predvsem visoki napetosti pa premalo omrežnine,« so nadalje argumentirali svojo odločitev in izpostavili, da je sedanji sistem nepravičen in da levji delež omrežnine nosijo prav energetsko revna gospodinjstva. 

Privilegirani lastniki sončnih elektrarn

Izpostavili so, da so pri analizi učinkov iz primerjave različnih profilov odjema ugotovili, da zdaj enočlansko gospodinjstvo, ki se ogreva na zemeljski plin ali toploto in plačuje še plinsko omrežnino oziroma uporabo omrežij za daljinsko ogrevanje, plačuje tudi dvakrat več omrežnine za rabo elektroenergetskega omrežja kot odjemalec – tri- ali štiričlansko gospodinjstvo, ki ima sončno elektrarno, ob tem pa se ogreva s toplotno črpalko, polni električno vozilo in ima še številne druge energetsko potratne naprave, ki porabljajo električno energijo. Tak odjemalec je kljub sončni elektrarni pozimi celo bolj odvisen od elektroenergetskega omrežja kot odjemalec, ki nima sončne elektrarne in se ogreva na primer na plin. Prenova obračuna omrežnine je po mnenju agencije zato nujna tudi zaradi naslavljanja energetske revščine, »saj prav energetsko revna gospodinjstva oziroma odjemalci nimajo dovolj sredstev za naložbe v sončno elektrarno, za rabo omrežja pa plačujejo več od tistih oziroma celo namesto tistih, ki sredstva za tovrstne naložbe imajo«.

Iskraemeco
Da bi novi sistem lahko zaživel, si morajo uporabniki zagotoviti nove števce, ki omogočajo daljinsko sporočanje.

Gospodarstvo naj se prilagodi

Na pripombe gospodarstva so odgovorili z rezultati analiz, da omrežnina pri odjemalcih na srednji napetosti (SN) predstavlja od 7 do 15 odstotkov končnega stroška oskrbe z električno energijo, pri odjemalcih na visoki napetosti (VN) pa le od 3 do 4 odstotke, in da dvig omrežnine ne bo imel pomembnega vpliva na končni strošek oskrbe z energijo. »Največ prihranka lahko ti odjemalci ustvarijo z izbiro pravilnih strategij nabave in porabe električne energije,« so zapisali v dopisu in poudarili, da v obdobju treh let javnih predstavitev in strokovnega diskurza »niso identificirali pomanjkljivosti, zaradi katerih bi agencija morala bistveno spremeniti metodologijo«.

Pomembna je samo omrežnina

Na zavrnitev s strani agencije pa so se v ponedeljek odzvali iz Gospodarske zbornice Slovenije. Kot zatrjujejo, so s rezultati svoje analize seznanili tako agencijo kot svet agencije. Opozorili so, da so lahko poslovni in drugi odjemalci dejansko izračunali nov strošek omrežnine šele v začetku letošnjega leta, ko je Agencija za energijo dokončno usposobila aplikativni primerjalnik in ga objavila na svoji spletni strani. Analiza, ki so jo v GZS opravili na podlagi podatkov 60 podjetij, je pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine predvsem pri odjemalcih na srednji napetosti in odjemalcih na visoki napetosti povečal za 2- do 4-krat. »To na konkretnem primeru srednje velike livarne pomeni, da se bo skupni strošek omrežnine s 170.000 evrov na letni ravni povečal na 760.000 evrov,« so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem v GZS menijo, da je treba v debati o višini in načinu izračuna omrežnine ugotavljati vpliv reforme izključno na strošek omrežnine, in ne na skupen strošek električne energije, ki je odvisen od dejanskega odvzema oziroma porabe. Poleg tega na GZS ugotavljajo, da so časovni bloki razporejeni tako, da poslovni odjemalci praktično ne morejo prilagajati porabe. Na GZS imajo pomisleke tudi o deležu omrežnine, ki bo bremenil gospodarstvo. Kot pravijo, je srednjenapetostno in visokonapetostno omrežje, ki ga uporablja industrija, večinoma precej robustno in zmogljivo, potrebe po optimizaciji pa so manjše kot na nizkonapetostnem omrežju. »Iz tega sledi, da bo morala industrija plačevati veliko višje stroške omrežnine, čeprav ne povzroča preobremenjenosti omrežja,« so ugotovili na GZS.