V Sektorju za ribištvo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so julija Evropski komisiji poslali program za izvajanje aktivnosti Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v obdobju 2021-2027. Slovenija je prejela slabih 24 milijonov evrov evropskih sredstev.
Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo (ESPRA) je namenjen sektorjem morskega gospodarskega ribolova, akvakulture in predelave proizvodov iz ribištva in akvakulture. Ministrstvo je v sodelovanju s predstavniki omenjenih sektorjev program za finančno obdobje 2021–2027 začelo pripravljati že leta 2019. Medtem se je neformalno pogajalo z Evropsko komisijo, cilj pa je bil pripraviti ambiciozen, a izvedljiv program. Pričakovati je, da bo sprejet konec letošnjega leta, prve razpise pa je realno pričakovati šele v drugi polovici leta 2023.
Naložbe v gospodarstvu kot priložnost za zeleni razvoj
»Slovenija je iz ESPRA prejela 23.929.641 evrov sredstev, k temu pa bo dodanih še malo več kot deset milijonov nacionalnih sredstev,« je povedala mag. Neža Sautet, koordinatorica programa s Sektorja za ribištvo. »Sredstva na prvi prednostni nalogi bodo na voljo za naložbe v bolj energetsko učinkovito floto, boljše delovne razmere v ribiških pristaniščih, spodbujanje kratkih dobavnih verig in iskanje rešitev za ekonomsko trajnost sektorja ribolova pri spopadanju s posledicami podnebnih sprememb.
Na drugi prednostni nalogi bodo sredstva primarno namenjena tudi sektorjema akvakulture in predelave, kjer bodo prioriteta naložbe v nove obrate in posodobitev starih obratov. »Ker je v Sloveniji na voljo le še nekaj virov celinskih površinskih vod, realno pričakujemo posodobitev hladnovodne akvakulture v smeri prilagajanja podnebnim spremembam,« pojasnjuje mag. Neža Sautet in dodaja, da bodo mogoče tudi naložbe za obnovljive vire energije, ki so potrebne za delovanje obratov, predvsem RAS.
Tretja prednostna naloga EU pa je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost ali CLLD. Tu projekte izvajajo izbrane lokalne akcijske skupine za ribištvo (LASR), in sicer na podlagi potrjenih strategij lokalnega razvoja (SLR). »Tako LASR kot SLR izbere in potrdi MKGP na podlagi javnega razpisa, smo pa ves čas v stiku s predstavniki lokalnih območij in jim pomagamo pri vzpostavitvi skupin,« pravi mag. Neža Sautet.
ESPRA tudi za izvajanje okoljske in pomorske politike
Poleg spremljanja pomorskega prostorskega načrta in izvedbe krepitve pomorskega nadzora bodo na četrti prednostni nalogi tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti. V Sloveniji stanje še ni alarmantno, vendar to ne pomeni, da lahko stojimo križemrok, poudarja sogovornica.
V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor se pripravljajo in že izvajajo številne aktivnosti za varstvo in obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Tako bodo podprli pobiranje morskih odpadkov in odpadlega ribolovnega orodja, večjo povezljivost morskih ekosistemov, promocijo kodeksa ravnanja ob srečanju z morskimi sesalci ter odpravo izbranega prečnega objekta na celinskih vodah, ki ne zagotavlja prehoda rib.
Poleg tega bo ESPRA prispeval tudi k širitvi zavarovanih območij na morju in spremljanju stanja tujerodnih vrst ter izbranih vrst in habitatov Natura 2000, denimo leščurja, vranjeka, glavate karete in velike pliskavke. »Večinoma gre za migratorne vrste, zato bi bilo pričakovati, da podobne aktivnosti najdemo tudi v programih sosednjih držav,« kritično dodaja sogovornica in poudarja, da je ESPRA tudi instrument za izvajanje Jadransko-Jonske makroregionalne strategije. Ta državam iste regije omogoča, da se skupaj spopadajo z okoljskimi težavami, kar se v praksi še prepočasi uveljavlja.
Potencialni prejemniki sredstev opredeljeni v programu
V programu ESPRA je MKGP opredelil glavne ciljne skupine. Namen je, da se opredelijo ne samo morebitni upravičenci, ampak tudi tisti, ki bodo od izbranih aktivnosti imeli konkretne koristi. »Če vlagamo v sektor morskega gospodarskega ribolova ali akvakulture, so prejemniki sredstev ribiči, ribogojci in školjkarji, širše koristi naložb pa lahko čutimo vsi uporabniki, obalne in druge lokalne skupnosti,« še pravi mag. Neža Sautet.
