Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Prvi letošnji dan, ki so ga zajele prave poletne temperature, je zaznamovala tragedija. Na vzhodu države je v pregretem avtu umrl otrok. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pred časom zapisali, naj namesto obsojanja skušamo takšne dogodke preprečiti.

Poleti, ko se temperatura dvigne nad 30 stopinj, se lahko v vozilu, ki je parkirano na soncu, temperatura hitro dvigne tudi na več kot 50 stopinj Celzija. Še posebej so ogroženi otroci, saj se njihovo telo segreje od trikrat do petkrat hitreje kot pri odraslih.

Temperatura v avtomobilu se v eni uri podvoji

Če je zunaj tako vroče kot v teh dneh, se v eni uri temperatura v avtomobilu podvoji. Razmerje mase in površine pri majhnem otroku je v korist površini, zato se telo hitro segreva, je za MMC pojasnil Peter Radšel z oddelka za intenzivno interno medicino v UKC-ju Ljubljana. "Že v pol ure lahko pride do hudega pregretja." Še bolj so ranljivi dojenčki, ki se lahko začnejo pregrevati že po 15 minutah. A Radšel opozarja, da je kritično časovno mejo težko postaviti, saj je pri pregretosti treba upoštevati več dejavnikov, med drugim barvo avtomobila. "Tudi zrak v avtomobilu zaradi potenja postaja vedno bolj vlažen, zato je odvajanje toplote s potenjem vse bolj onemogočeno. Telo pa druge metode odvajanja toplote v okolico, v kateri je temperatura višja od telesne, nima."

Ko temperatura v okolici naraste na 60 stopinj Celzija, medtem ko je naša telesna temperatura okoli 37 stopinj, se telo zelo hitro segreje na 39 stopinj, kjer se začnejo kazati prvi znaki vročinskega udara. Če se dvigne še za dve stopinji, je stanje že zelo resno. "Telo otroka še prenese temperaturo do 41 stopinj Celzija, kar je čez to mejo, pomeni začetek nepovratnih procesov."

Sorodna novica V razgretem avtomobilu pred domačo hišo umrl še ne dveletni otrok

"Notranjost avtomobila ob obsevanju s sončnimi žarki deluje kot vročinska past; sonce segreva pločevino, zaradi tega pa se segreva notranja stran karoserije, na primer strop. Še dodatno se notranjost segreva zaradi obsevanja armaturne plošče in vratnih oblog skozi avtomobilska stekla. Ob zaprtih oknih vroč zrak nima kam uiti, zato temperatura v notranjosti skokovito raste," pojasnjujejo na spletni strani AMZS-ja

Malo odprto okno ne more preprečiti usodnega segrevanja notranjosti avtomobila. Prav tako ne pomaga predhodno hlajenje s klimatsko napravo, saj je le v nekaj minutah temperatura v avtu enaka kot zunaj in potem le še narašča. Celo pri temperaturi nad 20 stopinj Celzija se lahko avto v sončnih dneh ogreje tako močno, da toplota ogrozi življenje. Posebej ogroženi so majhni otroci, ki si ne morejo pomagati sami, se odpeti, odpreti okna ali zapustiti avtomobila, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Kaj storiti, če opazimo otroka v zaprtem parkiranem avtomobilu?

Če opazimo otroka v zaprtem parkiranem avtomobilu, najprej poskusimo najti voznika, predlagajo na AMZS-ju. "Če se to zgodi na parkirišču nakupovalnega centra oziroma trgovine, o tem takoj obvestimo varnostnike oziroma odgovorne v trgovini, ki naj poskušajo poiskati ali priklicati voznika." Če voznika v kratkem času ni mogoče najti, je treba nemudoma poklicati 112. Prav tako, če je otrok močno prizadet in se ne odziva, nato sledimo nasvetu odgovorne osebe na drugi strani. V skrajnem primeru je pri zaklenjenem avtu treba razbiti stekla ali kako drugače vlomiti v notranjost in rešiti otroka.

NIJZ: Ne obsojajmo

Kot navajajo na NIJZ-ju, se je najpogosteje zgodilo, da so odrasli v avtu pozabili otroka, ko je bil dan drugače organiziran od vsakdanjika: spremenjen urnik, dodatne obveznosti, stres, počitnice. Zato so pred leti pripravili tudi sklop navodil, med katerimi so predlagali, naj vsakič, ko odrasli zapuščajo avto, preverijo, ali je otrok na zadnjem sedežu, ali pa naj si na telefonu nastavijo opomnik, da ga morajo oddati v varstvo.

"Ne obsojajmo. Mnogi mladi starši so zelo utrujeni zaradi pomanjkanja spanja, hormonskih sprememb, stresa itd. Vse to vpliva na zbranost. Poleg tega so lahko otroci čisto tiho, ko spijo na zadnjem sedežu ali kaj zbrano opazujejo. Večina ljudi misli, da se njim to ne more zgoditi, zato bodimo pozorni, ne obsojajmo, temveč preprečimo," še dodajajo na NIJZ-ju.

Oddelki za nujno medicinsko pomoč med vročinskimi valovi bolj polni, več je srčnih in možganskih kapi

Iz NIJZ-ja so ob napovedanem vročinskem valu opozorili na širše škodljive vplive vročine na zdravje. Peter Radšel ugotavlja, da je večina vročinskih udarov najverjetneje blagih, naj gre za otroke ali starejše. Običajno namreč zaznajo slabo počutje: glavobol, vrtoglavico, razbijanje srca, žejo itd., se umaknejo z vročine in zdravnika ne poiščejo. "Pri odraslih je eden od pogostih znakov izguba zavesti." Zaradi takšnih stanj pacienti že obiščejo urgenco, ki je ob vročinskih valovih praviloma bolj zasedena. Do pregretja ali vročinskega udara pride tudi pri ljudeh, ki imajo moteno zaznavano občutij, naj bo razlog starost, uživanje substanc ali določenih zdravil.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Radšel ob tem opozarja, da so lansko poletje na urgenco sprejeli več delavcev zaradi težav, ki so jih imeli zaradi vročine. Prav tako vsako leto sprejmejo kakšnega "zagrizenega rekreativnega športnika", ki zaradi pregretja pristane na urgenci, nekatere morajo zaradi okvare notranjih organov obravnavati celo na intenzivni enoti.

"Statistika kaže, da je ob vročinskih valovih več srčnih in možganskih kapi. Pri izraženem potenju in premajhnem vnosu tekočine je kri, preprosto rečeno, bolj gosta, verjetnost krvnih strdkov pa je večja. V vročini tako kdaj sprejemamo paciente s srčnim infarktom ali možgansko kapjo, ki v ozadju nimajo bolezni žilnih sten, ki bi povzročile "običajen infarkt"," še pojasni Radšel.

Med ogroženimi zaradi vročine starejši, otroci, nosečnice, bolniki

Vročina najbolj prizadene starejše, otroke in nosečnice, pa tudi na bolnike s srčno-žilnimi obolenji, obolenji dihal, sladkorne bolnike, osebe z obolenji ledvic, z duševnimi motnjami, negibljive, bolnike z drisko, bruhanjem in povišano telesno temperaturo. Na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil, opozarjajo na NIJZ-ju.

Prav tako so med bolj ogroženimi ljudje z nizkim socialno-ekonomskim statusom, brezdomci, socialno izolirani, prebivalci s slabšim dostopom do zdravstvenih ustanov, ljudje, ki so dodatno izpostavljeni onesnaženemu zraku, ki imajo slabše bivalne razmere in prebivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo. Vročina lahko bolj prizadene tudi delavce, ki delajo na prostem, prebivalce mest in begunce, so našteli na NIJZ-ju.

Daljše obdobje vročine lahko po njihovih navedbah povzroči različne težave in pregretje telesa. Posledice se kažejo v kožnih izpuščajih, vročinskih krčih, vročinski izčrpanosti, omedlevici oz. kratkotrajni izgubi zavesti in vročinski kapi.

V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč in obolelega ves čas hladimo. Če je oboleli nezavesten, mu ne dajemo tekočine. Kot so navedli na NIJZ-ju, se z zdravnikom posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo.

"Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč," svetujejo na NIJZ-ju.

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Tudi živali potrebujejo dovolj vode in senco

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je ob prvem letošnjem vročinskem valu opozorila tudi na nujnost ustreznega ravnanja z živalmi v poletnih mesecih. Vsaka živalska vrsta je razvila vrsti značilen način prilagoditve visoki temperaturi. Nekatere vrste so pri tem uspešnejše, druge manj. Naloga skrbnika živali pa je, da pozna svoje živali in jim zagotavlja razmere, v katerih bodo lažje prenašale visoko temperaturo.

Rejne živali morajo imeti v vročih dneh na voljo zadostno količino vode, kar lahko pomeni tudi več kot običajno, saj je dobra hidracija nujna za ohlajanje, sploh če gre za vrste, ki se ohlajajo s potenjem ali sopenjem.
Neposredna izpostavljenost soncu pri visokih temperaturah pomeni veliko tveganje za vročinski udar. Zato je nujno, da imajo živali, ki so na prostem, možnost umika v naravno ali umetno senco.

Rejci morajo posebno pozornost nameniti živalim, ki so privezane, saj se pogosto ne morejo umakniti pred soncem. Rejnim živalim, ki stalno bivajo v objektih, pa je treba pri visoki zunanji temperaturi zagotoviti ustrezno zračenje prostorov.

Visoka temperatura ogroža tudi hišne ljubljenčke. Tudi ti naj imajo ves čas na voljo svežo vodo, senco ali dobro prezračen hladen prostor. Pri visoki zunanji temperatur hišnih živali ne puščamo samih v parkiranih vozilih, usodni zanje so lahko tudi drugi zaprti neprezračeni prostori ali zgolj izpostavljenost soncu brez možnosti umika v senco.

Visoka temperatura lahko pri živali povzroči vročinski udar, kar se nemalokrat konča s poginom. Ob vročinskem udaru je treba prizadeto žival nemudoma premakniti v zračen prostor ali senco in ohlajati z mlačno vodo, pri tem naj imajo živali glavo dvignjeno. Nujno je tudi takoj poiskati veterinarsko pomoč.

Ventilator poskrbi za kroženje zraka, obleka pa ga razporedi po večini telesa živali. Foto: Reuters
Ventilator poskrbi za kroženje zraka, obleka pa ga razporedi po večini telesa živali. Foto: Reuters

V sredo in četrtek do 34 stopinj

Agencija RS za okolje (Arso) sicer za zdaj še ni izdala opozorila pred vročinskim valom, so pa za ta teden za večji del države napovedane temperature, ki bodo presegle 30 stopinj. Danes je temperatura dosegla 31 stopinj, še bolj vroče pa bo v sredo in četrtek, ko se bo povzpela do 34 stopinj. Hkrati pa se bo povečala tudi možnost popoldanskih vročinskih neviht. V petek kaže na osvežitev s krajevnimi padavinami, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa bo predvidoma spet večinoma sončno. Sprva bo malo hladneje, v začetku tedna pa bo spet okoli 30 stopinj, so pojasnili.

Poleti so še posebej ogroženi otroci