Foto: BoBo
Foto: BoBo

Interventni zakon za pomoč gospodarstvu in najbolj prizadetim panogam zaradi epidemije covida-19 je v glasovanju v DZ-ju podprlo 47 poslancev – poleg koalicijskih tudi poslanci DeSUS-a, SNS-a in narodnosti. Proti so glasovali poslanci Levice, preostali poslanci opozicije so se glasovanja vzdržali.

Glede novih bonov je v zakonu zapisano, da je njihova vrednost za odrasle 100 evrov, za mladoletne pa 50 evrov. Prejeli jih bodo vsi s stalnim bivališčem v Sloveniji na dan 30. junij, uporabiti pa jih bo mogoče do konca tega leta za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture. To bo veljalo za storitve, ki so v celoti izvedene in uporabljene v Sloveniji.

Tako kot turistični boni iz lanskega leta, ki veljajo do konca letošnjega decembra, bodo tudi novi boni prenosljivi med najožjimi sorodniki. Prav tako jih bo mogoče izkoristiti tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev. Enako kot obstoječi boni bodo evidentirani kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu Finančne uprave RS, ki bo tudi vodila evidenco bonov ter skrbela za povračilo sredstev ponudnikom.

Podjetjem s področja turizma, gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture bo država pomagala tudi tako, da jim bo ponudila sofinanciranje regresa za letni dopust za leto 2021. Višina pomoči je določena pri 1024 evrov na zaposlenega, do nje pa bodo upravičeni tisti, ki so se za opravljanje dejavnosti registrirali najpozneje do 31. maja letos ter imajo več kot 20-odstoten upad prometa.

Delno povračilo stroškov tudi za organizatorje prireditev

Do pomoči za financiranje regresa bodo po zagotovilih državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Simona Zajca upravičeni tako tisti, ki so regres že izplačali v zakonskem roku, to je do 1. julija, kot tudi tisti, ki ga morda zaradi likvidnostnih težav še niso. Posebej za organizatorje prireditev, koncertov in sejmov je predvideno povračilo stroškov zaradi odpovedi ali omejene izvedbe dogodka. Upravičenci bodo prejeli povrnjenih 80 oz. 60 odstotkov nastalih stroškov, če ti presegajo 10 tisoč evrov, in sicer od avgusta do konca tega leta.

Za čas od uveljavitve zakona do konca leta pa je predvideno povračilo 25 odstotkov stroškov, porabljenih za produkcijo filmov in avdiovizualnih del. Za imetnike vodne pravice za kopališča zakon prinaša oprostitev plačila vodnega povračila v letošnjem prvem polletju, žičničarjem, ki del letošnje smučarske sezone niso smeli obratovati, pa delno povračilo izpada prihodkov od prodanih vozovnic.

Podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa

V novi interventni zakon je zapisan tudi 20 milijonov evrov vreden ukrep za celotno gospodarstvo, in sicer podaljšanje subvencioniranja skrajšanega delovnega časa še vsaj do konca septembra, morda pa celo do konca leta. Ta ukrep imajo podjetja na voljo od lanskega junija in se je v skladu z do zdaj sprejeto protikoronsko zakonodajo z junijem iztekel.

Vlada je v predlog zakona vključila še nekatere druge rešitve, med njimi podaljšanje veljavnosti osebnih izkaznic, ki jim je potekla veljavnost od 29. marca lani, začasno možnost porabe sredstev iz sklada za vode tudi za financiranje izvajanja javnih gospodarskih služb, podaljšanje veljavnosti rudarskih pravic ter podaljšanje roka plačila za odjavljeno vozilo.

Ne glede na določbe zakona o trgovini, po kateri morajo biti te ob nedeljah in praznikih zaprte, bodo lahko do konca leta 2022 nemoteno poslovale trgovine na letališčih. Prav tako bodo ob nedeljah lahko odprte trgovine v turistično-informacijskih centrih in muzejih, so dodatno danes potrdili poslanci.

Za zdaj brez enkratne pomoči za tiste, ki med epidemijo niso smeli delati

Novi interventni zakon so v koalicijskih poslanskih skupinah pozdravili z besedami, da prinaša pomoč tistim delom gospodarstva, ki so jim omejitve za preprečevanje širjenja bolezni preprečile poslovanje in jih tudi najbolj prizadele. Za sprejem zakona so glasovali tudi poslanci strank SNS in DeSUS, bolj kritični pa so bili v preostalem delu opozicije.

Ukrepi so prepozni, nezadostni in neučinkoviti, so opozarjali v strankah LMŠ, SD, SAB, Levica ter skupini nepovezanih poslancev. Obžalovali so predvsem, da vlada v novi interventni zakon ni vključila spomladi obljubljene enkratne pomoči gospodarskim subjektom, ki jim je bilo zaradi vladnih odlokov opravljanje dejavnosti prepovedano.

Državni sekretar Simon Zajc se je v torek glede tega ukrepa strinjal, da je potreben. "Zato ga bomo pripravili," je dejal. Potrebna sredstva bodo zagotovili iz kohezijskih sredstev, sicer pa so zakon pripravili v duhu, da se gospodarstvu omogoči delati, je dejal. Vlada predlaga, da novega interventnega zakona tako kot predhodnih zakonov za pomoč gospodarstvu in državljanom ob epidemiji ni mogoče izpodbijati na referendumu. Ustrezen sklep o tem bo DZ potrjeval v prihodnjih dneh.

Sprejeta tudi novela zakona o nalezljivih boleznih

Poslanci so s 44 glasovi za in 42 proti sprejeli tudi novelo zakona o nalezljivih boleznih. Novela po navedbah vlade uresničuje ustavno odločbo iz maja, po kateri so nekateri deli zakona neustavni. Novela občutno zoži polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov. Vladi denimo nalaga, da mora pridobiti strokovno oceno, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri pripravi te ocene in v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov. Določa pa tudi vsebino in časovne ter prostorske omejitve posameznih ukrepov.
Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni.

Novela omogoča prekrškovnim organom, pristojnim za vodenje prekrškovnih postopkov zaradi kršitve ukrepov iz dela 39. člena zakona, da prekrškovne postopke, ki so bili začeti do 3. junija, a še niso bili pravnomočno končani, ustavi. Dopolnila iz vrst dela opozicije, s katerimi bi denimo vladi zmanjšali možnost za prosto presojo, niso bila sprejeta.

Opozorila o nesorazmernem omejevanju pravic

Koalicijski poslanci so v torek v razpravi o predlogu novele poudarjali pomen pripravljenega besedila. Aleksander Reberšek iz NSi-ja je najprej pojasnil, da predlog ne obravnava cepljenja proti covidu-19 ali celo obveznega cepljenja proti tej bolezni, kar se je razširilo v javnosti. Čudil se je, kdo širi te dezinformacije in dodatno straši državljane, že sicer prestrašene zaradi same epidemije.

V času izrednih razmer, kar čas med epidemijo covida-19 nesporno je, bi morala do ukrepov veljati velika stopnja strpnosti in razumevanja, pa je bil prepričan Dušan Verbič iz SMC-ja. V takšnih razmerah po njegovih besedah "ne moremo dati vseh pravic na prvo mesto". A je poslanka LMŠ-ja Tina Heferle ugovarjala. "Ni težava v tem, da se v času epidemije neke človekove pravice omejujejo. Pač pa je težava v čezmernem, neutemeljenem in nesorazmernem omejevanju teh človekovih pravic zaradi tega, ker si vlada želi vzpostaviti arbitrarno oblast," je poudarila. Če bo predlog sprejet, bodo v LMŠ-ju izkoristili vsa pravna sredstva, ki so na voljo, da se novela ne bo uveljavila, pa je napovedala danes pred glasovanjem o predlogu.

Vlada bo lahko že na podlagi suma, da je nekdo okužen, posameznike in skupine izolirala, je v torek poudarila tudi Violeta Tomić iz Levice. Predlog je po njeni oceni grob poseg v temeljne človekove pravice, kljub temu pa se sprejema po hitrem postopku in brez širše razprave. Novela je škodljiva in nedopustna, je prepričana. Z njo se je strinjala poslanka SD-ja Meira Hot. "Če smo bili morda na začetku ob nastopu novega ministra za zdravje še nekoliko optimistični, da bo upošteval Hipokratovo prisego ter načela etike in morale, nam je s tem zakonom absolutno jasno, da ni tako in da je kvečjemu nasprotno," je ugotovila.

Težko je napovedati, kakšna epidemija in kakšna bolezen nas bo še doletela v prihodnosti, pa je opomnila Mojca Škrinjar iz SDS-a. Ukrepi so namreč po njenih besedah vedno odgovor na značilnosti epidemije. "Če si nismo znali pred leti predstavljati, kako huda stvar nas bo doletela, kako bi lahko tudi za prihodnje predvidevali točne ukrepe za nekaj, česar sploh še ne poznamo," je povprašala.

Poslanci potrdili zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu

DZ je s 47 glasovi za in 25 proti potrdil tudi zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine. Ukrepi iz zakona, ki ga je vlada v parlamentarni postopek poslala po nujnem postopku, so sicer ocenjeni v vrednosti 66,6 milijona evrov. Sredstva bodo zagotovili iz proračunske rezerve oz. finančnih načrtov ministrstev ter rezervacij dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic.

Iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi se tako pretežno financiralo podaljšanje razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev nacionalnega razpisa, na katerega bi se lahko enakovredno prijavili vsi z ustreznimi pogoji.

V Levici so v taki rešitvi videli možnost privatizacije javnega zdravstva, zato so to določbo želeli črtati z dopolnilom. Uspešnejši na seji pa so bili v LMŠ-ju, SD-ju in SAB-u, saj je bil s 45 glasovi za in 44 proti sprejet njihov predlog načina izvedbe razpisa po t. i. kaskadnem sistemu. To pomeni, da bi z razpisom najprej zapolnili vse proste kapacitete v javnih zdravstvenih zavodih, nato pri koncesionarjih, nato pa še pri vseh preostalih, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.

Sorodna novica Novemu interventnemu zakonu za pomoč ob epidemiji se obeta podpora

V opozicijskih strankah pa niso uspeli s črtanjem določbe, ki Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije daje podlago za prenos neopravljenih programov z javnih zdravstvenih domov tudi na zasebnike brez koncesije.

Zakon, ki ga je vlada v parlament poslala po nujnem postopku, sicer prinaša še črtanje pogoja, da morajo imeti odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti tudi tri oz. pet let delovnih izkušenj po pridobitvi zdravniške licence. Kot so opozarjali v koaliciji, je bila ta sprememba nujna, saj bi sicer v več javnih zdravstvenih zavodih brez zdravnika ostalo ogromno ljudi.

Novi zakon daje tudi podlago, da lahko ministrstvo za zdravje nameni sredstva za štipendije na področju zdravstva. Obravnava tudi zadnja leta upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine in uvaja finančno spodbudo v vrednosti 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta družinske medicine. Do njega so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022. Prinaša tudi financiranje dodatnih specializacij klinične psihologije.

Poleg ukrepov na področju zdravstva pa vladno besedilo predlaga še dodatke v času razglašene epidemije za ravnatelje, pa tudi za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in načelnike upravnih enot. Zakonski predlog daje tudi podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.

Soglasna podpora pomoči kmetom, prizadetim v spomladanski pozebi

Poslanci so ob tem soglasno potrdili zakon o ukrepih za odpravo posledic spomladanske pozebe v kmetijski proizvodnji. Ta daje podlago za izdelavo končne ocene škode in za nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic. Pozeba je sicer najbolj prizadela sadno drevje in vinsko trto. Cilj zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe v kmetijski proizvodnji, ki se nanaša na pozebo med 18. in 22. marcem ter med 5. in 9. aprilom, je omogočiti izvedbo ukrepov za pomoč prizadetim zaradi takratnih neugodnih vremenskih razmer.

Zakon je pravna podlaga za izvedbo pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov. Za izvedbo sanacijskih ukrepov in za tekoče financiranje bo Slovenski regionalno razvojni sklad iz lastnih sredstev razpisal ugodna posojila za obratna sredstva z ročnostjo do pet let in vključenim dveletnim moratorijem na odplačilo glavnice. Kmetijsko ministrstvo bo zagotovilo sredstva za subvencioniranje obrestne mere. Z zakonom se med drugim prizadetim v pozebi dovoljuje izredni dokup pridelka grozdja tudi z območij zunaj vinorodnega okoliša pridelave.

Na področju dopolnilnih dejavnosti zakon ščiti nosilce dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki imajo dovoljenje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti proizvodnje sadnih in zelenjavnih sokov, predelave in konzerviranja sadja in zelenjave, proizvodnje kisa in proizvodnje žganih pijač, ter jim omogoča izpolnitev pogodbenih obveznosti, izpolnitev zastavljenih ciljev proizvodnje pri pridobitvi sredstev iz evropskih skladov in doseganje dohodka na kmetiji.

Pot končal predlog SDS-a za zvišanje splošne dohodninske olajšave

Od poslancev SDS-a predložen predlog novele zakona o dohodnini, s katero bi se zvišala splošna dohodninska olajšava s 3500 na 4826 evrov, pa so poslanci ocenili kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. V DZ-ju je namreč vladni predlog sprememb zakona o dohodnini, ki obravnava tudi to vsebino.

Cilj vladnega zakona je doseči razbremenitev dela z namenom, da bo gospodarstvo sposobno obdržati in privabiti ustrezne kadre. Zato je vlada v svojem predlogu zakona pripravila tudi predlog vzdržnega dviga splošne olajšave na raven ocenjenih minimalnih življenjskih stroškov ter druge predloge sprememb, ki so namenjeni davčni razbremenitvi delavcev in večji privlačnosti slovenskega davčnega okolja. Pripravljene so tudi druge rešitve, ki gredo v smer razbremenitve dohodkov fizičnih oseb, s katerimi bodo spodbudili oz. ponovno vzpostavili gospodarske dejavnosti in spodbudili naložbe v Sloveniji, je naštela državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Kostnik Kališek.

Potrditev priporočil glede delovanja Banke Slovenije in zakona o revidiranju

DZ je na redni seji sprejel več priporočil, ki se nanašajo na delovanje Banke Slovenije. Skupaj z vlado naj preučita revizijsko poročilo o njenem izvajanju nadzorstvenih funkcij in na tej podlagi pripravita predlog sprememb zakona o Banki Slovenije, ki bo zagotovil transparentno delovanje centralne banke v javnem interesu.

Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o revidiranju. Cilja novele sta natančnejši prenos evropske direktive o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ter odprava ugotovljenih tehničnih nedoslednosti zakona.

Sprejetih več zakonov