Bine Krese: Do zadnjega diha. Foto: Osebni arhiv
Bine Krese: Do zadnjega diha. Foto: Osebni arhiv
Albin krese (1950–2023). Foto: Osebni arhiv
Albin krese (1950–2023). Foto: Osebni arhiv

Kresetove likovne podobe nosijo samosvojo, razpoznavno podobo abstraktne misli, je ob umetnikovem slovesu zapisal urednik Miha Razdrih. "V slovenskem prostoru zaseda posebno mesto s svojo halucinantno, fantazijsko likovno govorico, ki jo označujeta občutljivost in metaforična originalnost." Kresetov umetniški kredo je temeljil na spontanosti likovnega zapisa, pristnem odnosu do materiala in izražanju intimnih občutij.

Bine Krese se je rodil leta 1950 v Ljubljani. Od 1973 do 1978 se je izobraževal na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pod mentorstvom Bogdana Borčića in Marjana Pogačnika. V tretjem letu študija je izbral tedaj novo razpisano smer Grafike. Leta 1980 je bil sprejet v Društvo slovenskih likovnih ustvarjalcev, leto kasneje pa je pridobil status svobodnega kulturnega delavca.

Leta 1993 je ilustriral pesniško delo Richarda Bacha Darilo za rojstni dan, leta 2001 je s svojimi lucidnimi risarski miniaturami opremil Mini poetiko, literarni učbenik Borisa A. Novaka, leta 2020 pa je s svojimi risbami likovno opremil še pesniško zbirko Antona Frbežarja - Tonija Drva žiulejna smo.

Vpisan tudi v zgodovino slovenskega filma
Nezanemarljiv je tudi Kresetov prispevek k slovenski filmski scenografiji, kjer je pri poslikavah scenografij vse od 80. let dalje sodeloval pri nastajanju filmov, med drugim pri filmih Trije prispevki k slovenski blaznosti (Žare Lužnik, Boris Jurjaševič in Mitja Milavec, 1983), Butnskala (Franci Slak, 1985), Doktor (Vojko Duletič, 1985), Živela svoboda (Rajko Ranfl, 1987), Hudodelci (Franci Slak, 1987), Umetni raj (Karpo Godina, 1990) in Desperado Tonic (Hanna Slak, Zoran Živulović, Varja Močnik, Boris Petkovič, 2004).

Sorodna novica Pregledna razstava Albina Kreseta ponuja jasen vpogled v njegov kredo

Ob tem se je vzporedno posvečal poslikavam interjerjev, grafiki in risanju ter vse bolj izključno slikanju.

Svoje delo je predstavil na več samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2014 je prejel nagrado ZDSLU-ja v okviru Majskega salona. V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov so leta 2019 pripravili pregledno razstavo, na kateri so bila na ogled umetnikova najbolj reprezentativna slikarska dela iz preteklih dveh desetletij.

Filigransko dovršene poteze
"Zrenje v platna, ki se v eksploziji barv in dovršenosti poteze prelivajo v nikoli vnaprej začrtanem toku, vodi gledalca slik Bineta Kreseta v široke intuitivne sfere, ki oblikujejo slikarjev svet,"
je o umetnikovem opusu zapisala Marija Skočir. "Težnja po ohranjanja filigranskega ustvarjalnega pristopa ga je vodila v natančno, izčiščeno in premišljeno slikarsko potezo. Ta je postala bistven dejavnik njegovega umetniškega izraza, tisti najdrobnejši element, ki ustvarja dovršene celote slikarskih platen, večinoma precej velikih formatov, ki se dosledno raztezajo preko svojih robov."