Vozilo WCK-ja, ki ga je zadel izraelski izstrelek. Foto: Reuters
Vozilo WCK-ja, ki ga je zadel izraelski izstrelek. Foto: Reuters

Humanitarni konvoj organizacije WCK je v ponedeljek ob usklajevanju z izraelsko vojsko prispel skladišče v kraju Deir al Balah, kjer je ekipa raztovorila več kot sto ton humanitarne pomoči pripeljane v Gazo po morju. Skladišče so nato zapustila štiri vozila. Eno od njih se je usmerilo proti severu, v njem pa je bilo videti orožje, je sporočila izraelska vojska.

Omenjeno vozilo naj bi se pripeljalo do drugega skladišča za humanitarno pomoč in ni bilo tarča napada, saj je bilo po navedbah vojske preblizu skladišču, poroča britanski BBC.

Preostala tri vozila, v katerih so bili humanitarni delavci, so se medtem pomikala proti jugu. Izraelski vojaki, ki so vozila spremljali z brezpilotnimi letalniki, so enega od humanitarcev zamenjali za oboroženega borca Hamasa. Vojska je namreč po lastnih navedbah torbo, ki jo je imel humanitarni delavec, zamešala za puško.

Izraelski vojaki so nato napadli eno od vozil in opazili ljudi, ki so zbežali v drugo vozilo. Zatem so izvedli še napada na drugo in tretje vozilo. Vojska je tri napade izvedla v roku štirih minut in pri tem ubila vseh sedem humanitarcev.

Kot je pojasnil Joav Har Even, upokojeni izraelski general, ki vodi preiskavo incidenta, so bili trije zračni napadi v nasprotju s standardnimi operativnimi postopki vojske. Poudaril je, da je napadu botrovala slaba komunikacija med vojaki, saj je WCK pred tem posredovala vse potrebne informacije glede konvoja. Dodal je, da so bila napadena vozila označena z velikimi logotipi WCK, ki pa jih kamere letalnikov v temi niso opazile.

Izraelska vojska je zaradi napada na humanitarce odpustila dva višja častnika iz enote, ki je bila vpletena v napad.

V izjavi za javnost je izraelska vojska sporočila, da se incident "ne bi smel zgoditi" in da je šlo za "hudo napako, ki je bila posledica napačne identifikacije in napak pri sprejemanju odločitev", ter da je bil napad v nasprotju "s standardnimi operativnimi postopki".

V Gazi vladajo nemogoče humanitarne razmere. Foto: Reuters
V Gazi vladajo nemogoče humanitarne razmere. Foto: Reuters

Izrael bo začasno odprl dodatne humanitarne poti v Gazo

Le nekaj ur po pogovoru predsednika ZDA Joeja Bidna in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja je Izrael naznanil odprtje novih poti za dostavo človekoljubne pomoči v Gazo. Med drugim bodo začasno odprli mejni prehod Erez na severu enklave.

Dostava pomoči bo dovoljena tudi čez pristanišče Ašdod, ki leži približno 40 kilometrov severno od Gaze, oblasti pa bodo dovolile tudi "večjo jordansko pomoč čez mejni prehod Kerem Šalom" na jugu Izraela.

"Ta okrepljena pomoč bo preprečila humanitarno krizo in je potrebna za nadaljevanje bojev ter dosego vojnih ciljev," je po poročanju tujih tiskovnih agencij ponoči sporočil izraelski vojni kabinet.

Napoved je sledila le nekaj ur po telefonskem pogovoru Bidna in Netanjahuja, prvem po smrti sedmih humanitarnih delavcev organizacije World Food Kitchen, ki so bili ubiti v izraelskem napadu. Ponovno odprtje koridorjev naj bi v telefonskem pogovoru izrecno zahteval Biden.

V pogovoru je ameriški predsednik prvič od začetka vojne med Izraelom in Hamasom namignil, da se lahko ameriška politika do Izraela – ta med drugim zajema dostavo orožja in streliva ter zaščito v Varnostnem svetu ZN-a – spremeni, če ne bo povečanja človekoljubne pomoči in zaščite civilistov ter humanitarnih delavcev.

Mejni prehod Erez na severu Gaze je zaprt od napada Hamasa 7. oktobra. Foto: EPA
Mejni prehod Erez na severu Gaze je zaprt od napada Hamasa 7. oktobra. Foto: EPA

Na izraelsko napoved se je odzvala tudi Evropska komisija. "Te ukrepe je treba hitro in v celoti izvesti. Poleg tega komisija ponovno poziva k zaščiti nedolžnih civilistov in humanitarnih delavcev v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom. Komisija tudi poziva vse akterje v regiji, naj nemudoma omogočijo znatno povečanje dotoka humanitarne pomoči v Gazo," navaja izjava, objavljena na spletni strani komisije.

Odprtje izraelskega mejnega prehoda Erezu na severu Gaze je še posebej pomembno, saj je izraelski zunanji minister Eli Cohen novembra za izraelske medije dejal, da "stikov med Izraelom in Gazo ne bo več". Prehod, ki je bil uničen v napadu Hamasa 7. oktobra lani, je bil dolga leta edini prehod za ljudi med Izraelom in Gazo.

ZDA pogojujejo pomoč Izraelu

"Ti ukrepi, vključno z zavezo za odprtje pristanišča Ašdod za neposredno dostavo pomoči v Gazo, napovedjo odprtja mejnega prehoda Erez za dostavo pomoči na sever Gaze in bistveno povečanje pomoči iz Jordanije v Gazo, se morajo zdaj hitro v polnosti uresničiti," je sporočila tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost Adrienne Watson.

Ponovila je Bidnove besede iz pogovora z Netanjahujem, da bo ameriško politiko do Gaze narekovala njihova ocena izraelskih ukrepov, vključno s tistimi za zaščito nedolžnih civilistov in varnost humanitarnih delavcev.

Blinken: Čakamo na dejanja

Ameriški sekretar Antony Blinken je Izrael opozoril, da bodo ZDA spremenile svojo politiko, če Izrael ne bo spremenil delovanja. Foto: Reuters
Ameriški sekretar Antony Blinken je Izrael opozoril, da bodo ZDA spremenile svojo politiko, če Izrael ne bo spremenil delovanja. Foto: Reuters

Ameriški sekretar Antony Blinken je pozdravil najnovejša prizadevanja Izraela, da bi Gazi omogočil več humanitarne pomoči, ob tem pa dodal, da bo uspeh merjen glede na rezultate na terenu.

"Dokaz za to bodo rezultati, ki jih bomo videli v prihodnjih dneh in tednih," je dejal Blinken na sestanku z voditelji EU-ja v Belgiji.

Blinken je novinarjem sporočil, da bo Washington "pozorno spremljal" konkretne kazalnike, kot sta število tovornjakov, ki prodirajo na območje Gaze, in tveganje lakote. Dejal je tudi, da mora Izrael prebivalstvo zaščititi pred napadi, ter dodal: "Ne smemo dovoliti, da bi bilo v prihodnje ujetih v navzkrižnem ognju toliko ljudi."

Blinken je v četrtek izjavil, da bodo ZDA spremenile svojo politiko, če Izrael ne bo spremenil delovanja. "Trenutno v Gazi ni pomembnejše prioritete od zaščite civilistov, hitrega zagotavljanja človekoljubne pomoči in varnosti tistih, ki jo nudijo. Izrael se mora odzvati," je dejal.

Trump: Izrael mora končati to vojno

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v radijski oddaji s konservativnim voditeljem Hughom Hewittom dejal, da bi moral Izrael "končati vojno v Gazi", da bi dosegel mir in "prenehal pobijati ljudi".

Sorodna novica Ustanovitelj WCK-ja: Izraelski napad je bil sistematičen. Trupla humanitarcev prepeljali v Egipt.

Trump, ki je trden zaveznik Izraela, je v radijskem intervjuju dejal, da Izrael "zanesljivo izgublja vojno z odnosi z javnostjo" in da bi moral prenehati predvajati videoposnetke svojih zračnih napadov v Gazi. Vendar je dodal, da mora Izrael dokončati, kar je začel. Na vprašanje, ali je še vedno "stoodstotno na strani Izraela", nekdanji predsednik ZDA ni dal jasnega odgovora.

Trump sicer ni pojasnil, kako bi se v primeru ponovne izvolitve kot predsednik lotil razmer na Bližnjem vzhodu, je pa znova namenil kritiko trenutnemu predsedniku Joeju Bidnu, ki ga je označil za "idiota" in "najneumnejšega predsednika, kar smo jih kdaj imeli".

Trump, najverjetnejši kandidat republikanske stranke na predsedniških volitvah, je pred tem kritiziral Joeja Bidna, da je premalo naklonjen Izraelu.

Tovornjak s človekoljubno pomočjo na prehodu Kerem Šalom med Izraelom in Gazo. Foto: Reuters
Tovornjak s človekoljubno pomočjo na prehodu Kerem Šalom med Izraelom in Gazo. Foto: Reuters

Svet ZN-a za človekove pravice pozval k embargu Izraela

Svet Združenih narodov za človekove pravice je sprejel resolucijo, v kateri je države pozval k embargu na dobavo orožja Izraelu, takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v enklavo. Od Izraela zahteva tudi, da konča okupacijo palestinskih ozemelj in nemudoma odpravi blokado Gaze.

Nadzorna točka na poti v mošejo Al Aksa v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu med ramazanom. Foto: Reuters
Nadzorna točka na poti v mošejo Al Aksa v okupiranem Vzhodnem Jeruzalemu med ramazanom. Foto: Reuters

Resolucija države poziva, naj "prenehajo prodajati, prenašati in preusmerjati orožje, strelivo in drugo vojaško opremo Izraelu, da bi preprečile nadaljnje kršitve mednarodnega humanitarnega prava ter kršitve človekovih pravic".

Čeprav v njej palestinsko islamistično gibanje Hamas ni omenjeno, resolucija vseeno obsoja raketne napade na izraelska civilna območja in zahteva takojšnjo izpustitev vseh zajetih talcev. Od Izraela zahteva, da konča okupacijo vseh palestinskih ozemelj ter nemudoma "odpravi blokado območja Gaze in vse druge oblike kolektivnega kaznovanja".

Resolucija svari pred kakršnimi koli obsežnimi vojaškimi operacijami v mestu Rafa na jugu Gaze, kamor se je zateklo približno 1,5 milijona ljudi. Obsoja "rabo stradanja civilistov kot metodo vojskovanja" in izraža "resno zaskrbljenost glede izjav izraelskih uradnikov, ki pomenijo spodbujanje h genocidu".

Resolucijo je Svetu ZN-a za človekove pravice predložil Pakistan v imenu vseh članic Organizacije za islamsko sodelovanje (OIC) z izjemo Albanije. Zanjo je glasovalo 28 od 47 držav članic, šest je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo. Proti so glasovale ZDA, Nemčija, Argentina, Bolgarija, Malavi in Paragvaj.

To je sicer prva resolucija, ki jo je sprejel Svet ZN za človekove pravice v povezavi z vojno v Gazi.

Izraelska veleposlanica pri ZN-u Meirav Ejlon Šahar je resolucijo že obsodila in jo označila kot "madež za Svet ZN-a za človekove pravice in za ZN kot celoto". Veleposlanica ZDA Michele Taylor pa je priznala, da Izrael ni storil dovolj, da bi zavaroval civiliste. Kljub temu je dodala, da Washington ne more podpreti resolucije, vsebuje "številne problematične elemente", med drugim tudi to, da ne obsoja Hamasa.

Skupina slovenskih protestnikov gladovno stavka

Skupina slovenskih protestnikov je sporočila, da so v torek začeli enotedensko gladovno stavko v protest proti nasilju Izraela nad palestinskim prebivalstvom v Gazi. Ob tem od političnega vrha zahtevajo obsodbo Izraela, uvedbo sankcij proti tej državi in priznanje Palestine.

Slovenija odločno za neovirano dostavo humanitarne pomoči

Stradanje prebivalstva lahko ustavi le konec oboroženih spopadov, je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN-a o tveganju lakote v oboroženih spopadih in napadih na humanitarne delavce povedal slovenski veleposlanik Samuel Žbogar in ostro obsodil napade na humanitarne delavce, ki jih je označil za najboljše, kar lahko človeštvo ponudi.

Zasedanje so sklicale Alžirija, Slovenija, Gvajana in Švica po tem, ko so v izraelskem napadu v začetku tedna umrli humanitarni delavci organizacije World Central Kitchen. Predstavniki ZN-a so sicer uvodoma člane Varnostnega sveta seznanili s celovitim položajem glede vpliva oboroženih spopadov na lakoto po svetu.

To je sprožilo kritike alžirskega veleposlanika na račun posebne predstavnice generalnega sekretarja ZN-a za otroke v oboroženih spopadih Virginie Gamba, ki ni omenila trpljenja otrok v Gazi, ampak je govorila o drugih kriznih žariščih, kot sta Jemen in Afganistan.

Večina govornikov je dala poudarek Gazi. Žbogar je kolege v Varnostnem svetu pozval, naj si zamislijo, kako bi bilo, da bi se sestajali v Gazi, kjer mesec dni ne bi dobili hrane in bi skupaj z lastnimi otroci čakali na nujno humanitarno pomoč.

"Morda bi morali imeti sestanek v Gazi. Ampak imamo ga v Varnostnem svetu, kjer se zavedamo, da lahko grozečo lakoto preprečimo," je dejal Žbogar. Zatrdil je, da lahko lakoto, ki se uporablja kot orožje, ustavi le takojšnje premirje.

Lakoto lahko prepreči tudi neovirana dostava humanitarne pomoči in obnova zdravstvenih in drugih storitev, je še dejal. Izrael pa je pozval, naj spoštuje odločitev Meddržavnega sodišča o zaščiti civilistov Gaze ter resolucije Varnostnega sveta. Ob tem je poudaril, da so odločitve sodišča in resolucije zavezujoče.

Pomoč dostavljajo humanitarni delavci, je dejal Žbogar in jih označil za najboljše ljudi, kar jih lahko ponudi človeštvo. "Žrtvujejo svojo varnost in življenje, da rešijo druge," je dejal. Poudaril je, da jim je treba zagotoviti varnost ter svobodo gibanja.

Po njegovih besedah je bilo v Gazi od 7. oktobra lani ubitih že 224 humanitarnih delavcev. "Spopad v Gazi je grožnja mednarodnemu miru in varnosti in Varnostni svet bi jo moral ustaviti," je dejal.

Večina članov Varnostnega sveta je med razpravo izražala zaskrbljenost zaradi vztrajnega zanikanja humanitarne pomoči, še posebej otrokom in opisovala razmere v Gazi, Sudanu, Afganistanu, Ukrajini, Haitiju, Jemnu in Mjanmaru. Številni so tudi počastili delavce World Central Kitchen in zahtevali konec spopadov v Gazi.

Ameriška predstavnica je med drugim poudarila, da je v Gazi nujna humanitarna pomoč, brez katere bo izbruhnilo stradanje, ruski predstavnik pa je med drugim izpostavil, da noben otrok v Gazi nima dostopa do izobraževanja.

Na Izrael se krepi mednarodni pritisk