Razstava v Galeriji Kresija bo na ogled do 10. marca. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej/Neja Tomšič
Razstava v Galeriji Kresija bo na ogled do 10. marca. Foto: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej/Neja Tomšič

Jadrnica Galeb je plesni par Pio in Pina Mlakarja spremljala skoraj 60 let. Umetnica si je naslov za instalacijo Piha široko, izplujeva izposodila v Pijinem ladijskem dnevniku z njune zadnje plovbe.

Sorodna novica Na jadrnici Pie in Pina Mlakar: "In ladja si in jadro jaz, ki veter vanj loviš in si mu ti ukaz"

Po besedah kustosinje Nike Grabar se instalacija skozi prostorsko partituro pomenov udejanja kot počasen poetičen brodolom. Tematizira proces preobrazbe, a se pri tem s predstavitvijo jadrnice ali njenim simbolnim pomenom, povezanim s plesalcema Mlakar, ukvarja le posredno. Namesto tega vzpostavi situacijo z odsluženimi fragmenti, videom, ki prikazuje počasen fizični dialog med mojstri, ladjo in odpadnimi predmeti, ter zamišljenim prostorom, ki je od zdajšnje, prenovljene jadrnice Galeb povsem ločen.

Dvojnost materialnega in zamišljenega prostora, s katero nas sooči umetnica, izzove prisotnost, v kateri lahko ustvarjeno iluzijo potovanja ponotranjimo ter s tem ozavestimo kompleksnost telesne izkušnje plesnega para, čeprav ga morda nikoli nismo in ga nikoli ne bomo videli plesati. Ta fikcija odpre možnost, da lahko kot obiskovalci na novo podelimo pomen posameznim elementom instalacije, a hkrati, naj se bere še tako nenavadno, tudi lastnemu telesu, je ob razstavi še zapisala kustosinja.

Koreografa in baletna plesalca svetovnega slovesa Pia in Pino Mlakar sta med letoma 1934 in 1938 vodila züriški balet, dopuste pa sta preživljala na dalmatinskih obalah in otokih. Leta 1936 sta v počastitev rojstva hčerke Veronike pri trogirski ladjedelniški zadrugi naročila športno jadrnico. Ta je bila v lasti in uporabi zakoncev Mlakar do maja 1994, ko sta jo podarila Pomorskemu muzeju Sergej Mašera Piran.

Neja Tomšič (1982) je vizualna umetnica, pesnica in piska, ki v svoji ustvarjalni praksi združuje risbo, fotografijo, poezijo, performans in glasbo. Deluje tudi kot kuratorka in producentka. Je soustanoviteljica neodvisne raziskovalne in produkcijske platforme MoTA – Muzej tranzitornih umetnosti in članica interdisciplinarnega kolektiva Nonument.