Slovenska kinoteka svoj poletni program na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 5. avgusta s filmi Abbasa Kiarostamija iz kinotečne distribucije, v času do 19. avgusta pa bosta potekala tudi Poletna Animateka, namenjena mlajšemu občinstvu, ter Festival Tresk, na katerem bodo prikazani zmagovalni glasbeni videospoti.

Poleti gre tudi Kinoteka na zrak
V soboto, 5. avgusta, bodo poletno sezono odprli filmi znamenitega iranskega režiserja Abbasa Kiarostamija. Na ogled bo njegov prvi film Kruh in ulica (1970) ter ganljiva študija umetnosti in življenja z naslovom Pod oljkami (1994).

V nedeljo, 6. avgusta, bo za mlajše občinstvo v okviru Poletne Animateke predvajana v slovenščino sinhronizirana risanka Tudi miši gredo v nebesa (2021), v ponedeljek, 7. avgusta, pa bo v sodelovanju z Radiem Študent potekal Festival Tresk #14, na katerem bo zmagovalne slovenske glasbene videospote spremljalo tudi predavanje Petra Žargija o videospotu.

Med 14. in 19. avgustom bodo na letnem kinu gostili 9. Festival kratkega filma v Ljubljani – FeKK.

Poletje na platnu in med platnicami
Cikel filmov Poletje na platnu in med platnicami, ki ga Slovenska kinoteka organizira v sodelovanju z Ljubljano, Unescovim mestom literature, bo letos potekal med 8. in 13. avgustom, projekcije pa bodo kot zmeraj brezplačne.

Z izborom filmov, ki zajema vse od Modernih časov Charlieja Chaplina do Kubrickove črne komedije Dr. Strangelove, bo Kinoteka letos skupaj z gledalci preučevala stanje sveta ter postavljala vprašanja, kot je: "Katere utopične ideje lahko postanejo realnost v današnjem času?"

Filmi so razdeljeni v tematske sklope, ki v središče postavljajo različne vrste kriz: od krize demokracije do vojn, podnebne krize ter naraščajočega doomerizma. Kinoteka z različnimi ustvarjalci in njihovimi pristopi prikazuje izzive sedanjosti v odnosu do (še) neznane prihodnosti.

8. avgusta bo cikel odprla projekcija filma Moderni časi Charlieja Chaplina, ki izraža kritiko vse bolj industrializiranega in optimiziranega modernega sveta tridesetih let preteklega stoletja, ob tem pa posledične odtujenosti posameznika in naraščajočega individualizma.

V sredo, 9. avgusta, se bodo Tanja Badalič, Vesna Liponik in Nežka Struc pogovarjale o tem, kakšne alternative ponuja ekofeministična in antispecistična literatura, sledila pa bo projekcija ekopoetičnega filma Zveri južne divjine, o katerem je filmska kritičarka Amy Taubin zapisala, da je to "prisrčen, nežen, necenzuriran, nesentimentalen, anarhičen duhovni vodnik za odkrivanje lastnega prostora na planetu".

Naslednji večer bo ob knjigi Odrast: Besednjak za novo dobo, ki je kot delo več avtorjev v prevodu izšla pri Studii humanitatis, gost sociolog Jože Vogrinc. Med predavanjem bo predstavil koncept odrasti, ki se odmika od klasičnega modela rasti kot družbenega cilja. Pospremila ga bo projekcija večkrat nagrajenega filma Alcarràs, ki govori o družini, ki se že več generacij preživlja s pridelavo breskev, ter negotovi prihodnosti, ki jo prinašajo neizbežne spremembe, kriza vrednot in sveta, kot ga poznajo.

V petek, 11. avgusta, bodo pisateljice Jedrt Maležič, Samanta Hadžić Žavski in Silvija Žnidar spregovorile o vplivu vojne na sodobno književnost, sledil pa bo ogled Kubrickove satirične komedije Dr. Strangelove s Petrom Sellersom v treh glavnih vlogah. Film na humoren način govori o obsednem stanju, ki zavlada v ameriškem političnem vrhu pod pretnjo jedrske vojne, v Hollywoodu pa je s svojim cinizmom in vizionarskostjo povzročil nemalo strahu, posledično pa izgubil tudi vse štiri oskarje, za katere je bil nominiran.

V soboto, 12. avgusta, se bo pisatelj in prevajalec Jernej Županič z literarnim kritikom Martinom Justinom pogovarjal o vlogi ter vplivu umetne inteligence na ustvarjalnost ter kritično mišljenje, pogovoru pa bo sledila projekcija malo znane poljsko-sovjetske znanstvenofantastične drame Test pilota Pirxa.

Cikel bo 13. avgusta sklenil dokumentarec več italijanskih režiserjev Futura, ki po Pasolinijevem vzoru italijansko mladino sprašujejo o določeni temi, tokrat o prihodnosti. Mladi v filmu pripovedujejo o krajih, v katerih živijo, o svojih sanjah, pričakovanjih, željah in strahovih.

Da je stanje sveta izrazito nestabilno, prihodnost pa negotova, ni le rdeča nit letošnjega programa, o tem priča tudi vreme – v primeru dežja bodo projekcije odpovedane.