Briška penina je osvojila Portorož

Na jubilejni deseti izvedbi Festivala penin, ki ga v Portorožu tradicionalno pripravljajo na praznični Dan samostojnosti in enotnosti, ki je obenem Štefanovo, so za šampionsko razglasili izjemno penino Silveri zero vintage collection 2011 iz kleti družine Gašparin iz Brd, ki je enako priznanje, Naj penina Portoroža, prejela že leta 2019.

Naj penina Portoroža 2023 (z leve): vinska kraljica slovenske Istre 
Neja Mihelj, župan Pirana Andrej Korenika, Tadej in Taras Gašparin 
iz kleti Silveri, ki sta pridelala šampionsko penino, vinski vitez 
Gašpar Gašpar Mišič ter nagrajenca za rose penino Olga Visintin 
(Veralda) in za rdečo penino Boštjan Zidar (Vinakoper).  Foto: Tomaž Primožič/FPA
Naj penina Portoroža 2023 (z leve): vinska kraljica slovenske Istre Neja Mihelj, župan Pirana Andrej Korenika, Tadej in Taras Gašparin iz kleti Silveri, ki sta pridelala šampionsko penino, vinski vitez Gašpar Gašpar Mišič ter nagrajenca za rose penino Olga Visintin (Veralda) in za rdečo penino Boštjan Zidar (Vinakoper).  Foto: Tomaž Primožič/FPA

PORTOROŽ > V elegantni Kristalni dvorani portoroškega hotela Kempinski Palace je včeraj popoldan svoja peneča vina predstavilo prek 40 pridelovalcev iz vse Slovenije, gostovali so vinarji iz Hrvaške in Italije, za primerjavo pa so uvozniki ponudili še nekaj francoskih šampanjcev in cremantov ter katalonsko cavo. Slovenski vinarji so bili iz vseh vinorodnih dežel, največ je bilo Primorcev. Prireditev je priljubljena, publika jo je odlično sprejela. “Veseli nas, da se obiskovalci radi vračajo na ta glamurozni dogodek, ki je z leti postal sinonim prazničnega Portoroža,” je bila v prepolni Kristalni dvorani zadovoljna Patricija Gržinič, direktorica Turističnega združenja Portorož.

Naraščajoča priljubljenost

Priljubljenost penečih vin narašča že precej časa. Ponudba je vse širša, številni vinarji, ki prej niso pridelovali “mehurčkov”, so jih uvrstili v svojo ponudbeno paleto. Standardni slogovni izraz med penečimi vini je rezerviran za klasično (šampanjsko) metodo z drugim vretjem v steklenici, s katerim nastanejo tudi mehurčki ogljikovega dioksida, sestavina, ki definira peneča vina. Po tej metodi so bila pridelana tudi vsa dosedanja zmagovalna vina portoroškega festivala vključno z letošnjim.

Tadej Gašparin

Klet Silveri

“V minulih dvajsetih letih smo se veliko naučili. Še veliko se moramo. Priznanje nam je pokazalo, da smo na pravi poti.”

Tankovska metoda, po kateri je pridelan tudi prosecco, najbolj razširjeno peneče vino na svetu, je enostavnejša, drugo vretje poteka v ojačanih jeklenih sodih. V zadnjih letih pa vse pomembnejši del trga osvajajo peneča vina, pridelana z malo intervencij po starih metodah. Gre bodisi za pét-nat, ko mošt dokonča alkoholno vretje v steklenici, bodisi za ancestralno metodo s spodbujanjem drugega vretja v steklenici z dodanim moštom.

Dobro desetletje zorjena penina

Festival penin od leta 2012 organizirata Turistično združenje Portorož in Društvo vinarjev slovenske Istre. To bdi tudi nad ocenjevanjem, ki ga že od začetka vodi dr. Mojmir Wondra. Letos je bilo pred ocenjevalno komisijo 57 vzorcev. Najvišjo oceno je prejela penina Silveri zero vintage collection 2011 iz kleti družine Gašparin iz Brd, v kateri je večina rebule z dodatkom chardonnaya z najboljših leg posestva, vino pa je v miru in hladu kleti na drožeh zorelo skorajda celotno desetletje.

Na svečanosti na terasi pred Kristalno dvorano, ki jo je popestril nastop mladega tržaškega violinista Pierpaola Fotija, je osrednja priznanja v družbi predstavnikov organizatorjev festivala in vinskih vitezov podelil piranski župan Andrej Korenika. Ob šampionskem naslovu so podelili še dve visoki priznanji: za najvišjo oceno med roséji jo je prejela penina Xtrian Brut 2019 iz kleti Veralda iz Brtonigle, ki je pridelana iz refoška, refošk Capris 2022 iz kleti Vinakoper pa je bila najboljša med rdečimi peninami. Ingrid Mahnič, predsednica Društva vinogradnikov slovenske Istre, je pohvalila kakovost penin in poudarila, da je vsako leto v ocenjevanju več dolgo zorjenih penečih vin pridelanih po klasični metodi. “Razmišljamo pa tudi o razširitvi ocenjevanja še na vse bolj priljubljena peneča vina uveljavljajočih se slogov,” je dodala.

“V minulih dvajsetih letih smo se veliko naučili. Še veliko se moramo. Priznanje nam je pokazalo, da smo na pravi poti,” je po razglasitvi povedal Tadej Gašparin. Njegov brat Taras je dodal, da je naslov Naj penina Portoroža 2023 priznanje tako za rebulo kot za vriško rastišče. Po razglasitvi sta imela na stojnici veliko dela, saj so domala vsi želeli poskusiti zmagovalno penino. Njihova vina odlikuje eleganca in dodelanost, že dolgo nazaj pa so se specializirali za peneča vina.

Iskrivo dogajanje se je v Portorožu nadaljevalo tudi zvečer: bodisi na večerji v restavraciji Sofia, ki so jo spremljala izključno peneča vina bodisi na after partyju, ki so ga priredili v nekdanjem skladišču soli Grando.


Najbolj brano