S Simonom Taylorjem, soustanoviteljem in direktorjem podjetja Hycu, enega najhitreje rastočih in najbolj prodornih ponudnikov storitev za upravljanje varnostnega shranjevanja in obnavljanje podatkov v oblaku, smo se pogovarjali o stanju na svetovnem trgu oblačnih storitev. Podjetje Hycu ima sicer sedež v ameriškem Bostonu, glavnina razvoja in trženjskih dejavnosti za svetovne trge pa poteka na treh lokacijah v Sloveniji – v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici.
Kakšen je položaj na globalnem trgu programskih storitev v oblaku (SaaS)?
Eden najmočnejših trendov, ki jih lahko vidimo na svetovnem trgu SaaS, je ogromno razširjanje podatkovnih silosov. Še pred 20 leti so bili podatki shranjeni na petih ali šestih lokacijah – v fizičnih strežnikih, virtualnih okoljih, osrednjih strežnikih in morda še v spletnih aplikacijah, kakršna je denimo Salesforce. Danes je ta številka eksplodirala. Podjetje s 300 do 400 zaposlenimi ima podatke v povprečju na več kot 175 lokacijah. To je mogoče izključno zaradi SaaS.
Kaj to pomeni?
To pomeni, da je ključen izziv IT-oddelkov nadzor in upravljanje teh podatkov. Ne gre samo za pregled nad strežniki, kjer so podatki shranjeni, ampak gre v izhodišču za to, da so podatki razdrobljeni v toliko aplikacij SaaS in podatkovnih zbirk. V industriji nastaja pravo gibanje za konsolidacijo vseh teh podatkov ter iskanje novih in boljših načinov za njihovo upravljanje in zaščito.
Kolikšen delež podatkov je še vedno v lokalnih sistemih in kolikšen v oblakih?
To težko ocenim. Naj raje poudarim, da je 70 odstotkov novih nakupov programske opreme v modelu SaaS. Okrog 30 do 40 odstotkov podatkov je v javnem oblaku. Vidimo ogromne posege v lokalna informacijska okolja. Lokalno okolje je v primežu – na eni strani imamo pritisk javnega oblaka, na drugi je SaaS. Okoli 25 odstotkov podatkov velikih podjetij bo v bližnji prihodnosti še v lokalnih sistemih, vidimo pa lahko, da so nova podjetja že povsem domorodni uporabniki oblaka. To pomeni, da sploh nimajo nobenih lastniških aplikacij, nobene lokalne infrastrukture. Uporabljajo samo javni oblak in SaaS.
Ali bodo večja podjetja v prihodnje oblak še vedno uporabljala samo za delne rešitve, kot so recimo varnostno shranjevanje podatkov in obrobne aplikacije, ali pa bodo vanj prenašale tudi poslovno kritične aplikacije?
Vse več okolij se prestavlja v javni oblak. Tako primarnih produkcijskih kot sekundarnih za varnostno shranjevanje in obnavljanje podatkov. Ko obravnavamo krivuljo usvajanja javnega oblaka, večina ljudi meni, da so nekje na sredi. Sam temu ne verjamem.
Zakaj ne?
Menim, da smo še v zelo začetnem obdobju uporabe javnega oblaka in da bomo kmalu videli ogromno novih ponudnikov, ki bodo vstopili na trg z novimi in boljšimi načini za razvoj in testiranje tehnologij v oblaku. Vendar hkrati opažam veliko obsežnih migracij podatkov. Poglejmo SAP in HANA. Ta ima že večmilijardno vrednost v strankah, ki uporabljajo AWS, prav tako GCP in seveda Azure. Vzemimo za primerjavo vzpon virtualizacije pred 20 leti. Ta vzpon se je začel s podjetjem VMware in ljudmi, ki so se ukvarjali s testiranjem in razvojem na tej platformi. Potem so začeli ponudniki velikih poslovno kritičnih aplikacij prodajati storitve, ki so bile združljive z VMware. To je dalo zalet množični uporabi virtualizacije. Menim, da smo zdaj na vhodnih vratih v javni oblak in da bomo v prihodnjih dveh do treh letih, zagotovo pa v petih, priča množični uporabi javnega oblaka za produkcijo na celotnem IT-trgu.
Katera so največja tveganja, ki jih morajo organizacije obravnavati ob prenosu svojih sistemov v oblak?
Najbolj pomembno tveganje je zagotovo model deljene odgovornosti. Številni še vedno mislijo, da je, potem ko enkrat podatke prenesejo vanj, za njihovo varnost in zaščito odgovoren oblak. To seveda ni res. V vsaki pogodbi za uporabnike oblaka je odstavek, ki govori o deljeni odgovornosti v smislu »mi vam dovoljujemo, da shranite podatke na našo infrastrukturo, vendar zaščita, upravljanje in lastništvo podatkov ostajajo vaša skrb«. Strankam vedno povemo, da morajo za zaščito podatkov v javnem oblaku uveljaviti enotno politiko, enako kot to počnejo za lokalna informacijska okolja. To ozaveščanje se mora nadaljevati na celotnem trgu.
Javni oblak torej lahko obravnavamo predvsem kot infrastrukturo?
Tako je, javni oblak je samo infrastruktura. Njegov namen ni, da zaščiti vaše podatke ali da nadomesti vaš IT-oddelek. Lahko vam nekatere stvari poenostavi, ker vam ni treba upravljati same infrastrukture, vendar morate podatke nadzorovati in varovati sami.
V IT vedno pridemo do ljudi in kompetenc. Kakšne kompetence potrebujejo ponudniki storitev javnega oblaka in SaaS?
Nabor znanja in spodobnosti za model SaaS je pomemben del tehnološke evolucije. Kot lahko vidimo, je treba imeti visoko raven strokovnega znanja o samem segmentu, v katerem nastopaš, ter delovanju in upravljanju okolja SaaS.
Kaj to pomeni?
Bom dal primer. V časih lokalnega shranjevanja podatkov je bilo dovolj, da si spremljal, kako se razvija infrastruktura. Najbolj pomemben je bil ekonomski vidik delovanja aplikacij in zbirk podatkov. Zdaj bodo lahko napredovali samo inženirji, ki imajo znanja s posameznih področij, ne samo iz tehnologije, ampak tudi iz tržnih vertikal, kot so zdravstvo, finance, prodaja in drugo.
Se pravi, da se bodo morali ponudniki informacijskih rešitev bolj ukvarjati s svojimi uporabniki?
Ljudje potrebujejo inženirje, ki resnično razumejo kontekst aplikacij in podatkovnih zbirk, ki jih gradijo. Če razumete kontekst, ste lahko zelo uspešni. Drugi del pa je, da je v svetu SaaS postalo vodenje produkta vse bolj pomembno. V starih časih si naredil aplikacijo, ki jo je prodala oseba, odgovorna za prodajo. Danes se mora veliko prodajnih procesov začeti s samo tehnologijo. Poleg tega se vse bolj zlivata strategija prihoda na trg in produktni razvoj. Mislim, da bodo imeli inženirji z znanjem in izkušnjami iz rasti na podlagi produktov najvišjo vrednost na trgu. Področja, na katera se je treba najbolj osredotočiti, so uporabnost, enostavnost in sposobnost monetiziranja tehnologije v korporativni strategiji ustvarjanja vrednosti neposredno iz samih produktov, namesto da se zanašaš na trženje in prodajo.
Kateri so glavni tehnološki trendi za prihodnjih nekaj let?
Umetna inteligenca je zagotovo najpomembnejši trend. Vse več je njene uporabe. Začelo se je s strojnim učenjem, stvari so postajale čedalje bolj kompleksne. Razumevanje, kako lahko izkoriščamo podatke z namenom ustvarjanja vrednosti za stranke, bo kritično. V preteklosti smo imeli poslovno obveščanje, ki je delovalo kot vzvratno ogledalo v vašem avtomobilu. Pogledaš v vzvratno ogledalo in vidiš, mimo česa si se peljal. Danes pa želijo ljudje videti, kam gre avto, želijo navigacijsko programsko opremo, ki jim bo pomagala od točke A do točke B. Mislim, da bo umetna inteligenca ustvarila takšno raven poslovne analitike, ki bo podjetjem pomagala voziti ne samo glede na zaostale kazalnike, ampak na vodeče kazalnike, s katerimi bodo uspešno prišli na cilj.
