Predstavitev Igorja Papiča je kot ustrezno ocenilo devet članov omenjenega odbora, kot neustrezno pa šest. Foto: DZ/Teja Perko
Predstavitev Igorja Papiča je kot ustrezno ocenilo devet članov omenjenega odbora, kot neustrezno pa šest. Foto: DZ/Teja Perko

Nekdanji rektor ljubljanske univerze, ki je od nastopa aktualne vlade prevzel vodenje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je po preoblikovanju vladnih resorjev postal kandidat za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije. V svoji predstavitvi ministrske kandidature na odboru DZ-ja za izobraževanje, znanost, šport in mladino na področju visokega šolstva glavno nalogo vidi predvsem v prenovi visokošolske zakonodaje.

"Odprli bomo javno razpravo, najprej na ravni ekspertne skupine, ki bo v prvi fazi najprej razpravljala na temo, ali zadošča en zakon ali mogoče potrebujemo več zakonov," je dejal. Poudaril je tudi, da so v teh nekaj mesecih pripravili tudi novelo zakona o visokem šolstvu, ki je v medresorskem usklajevanju, se pa nanaša na nujno ureditev stvari, na katere je opozorilo Računsko sodišče.

V nadaljevanju je poudaril potrebo po ureditvi javne službe v visokem šolstvu, kar je bilo sicer urejeno v znanstvenoraziskovalnem zakonu že zdaj, a je treba to uskladiti tudi na ravni zakona o visokem šolstvu.

Poudaril je tudi pomen koncepta vseživljenjskega izobraževanja, zeleni prehod in digitalizacijo, javni razpis za krepitev vloge kariernih centrov v celostni obravnavi študentov in pripravo pravilnika o postopkih in načinu izvrševanja pravic študentov s posebnimi potrebami in študentov s posebnim statusom v visokem šolstvu, ki je tik pred javno obravnavo.

Na področju znanosti je Papič izrazil zadovoljstvo ob sprejemu zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti konec leta 2021 in ustanovitvijo razvojnega sveta. Zakon je po njegovih navedbah prinesel pomembne spremembe predvsem pri financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti. "Po tem zakonu smo prenesli programsko financiranje iz agencije za raziskovalno dejavnost na nosilce znanstvenoraziskovalne dejavnosti, se pravi na univerze in pa na inštitute," je dejal.

Prenos inovacij na ministrstvo za visoko šolstvo se mu zdi samoumeven, pri čemer je po njegovem mnenju ključno sodelovanje z ministrstvom za gospodarstvo. Poudaril je, da bosta dve ministrstvi, ki nastajata iz enega, imeli boljši fokus. Na visokošolskem ministrstvu se bodo tako po njegovem mnenju bolje osredotočili na področje znanosti in reševali "luknjo, ki smo jo imeli do zdaj pri bolj učinkovitem prenosu znanj".