Namen dogodkov je opolnomočenje in ozaveščanje pacientov. Bolnik, ki razume svojo diagnozo in se strinja s terapijo, je namreč varnejši. Vrata za obiskovalce sta odprla klinična centra v Ljubljani in Mariboru, pa tudi Onkološki inštitut, nekatere splošne bolnišnice in nekaj zdravstvenih domov. Organizatorji so pripravili vodene oglede prostorov zdravstvenih ustanov ter številne dejavnosti, kot so predavanja, okrogle mize in svetovanja bolnikom. Ob tem vse obiskovalce pozivajo, naj se dogodkov v zdravstvenih ustanovah udeležijo le, če so popolnoma zdravi, brez znakov okužb ali prehlada.

Namen dogodkov je vzpostavljanje zaupanja in sodelovanja ter sprememba odnosa med zdravstvenim sistemom in pacienti, je za Radio Slovenija dejal generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Gregor Cuzak. "Zdravstvo pogosto vstopa v medijski prostor v zelo negativni konotaciji, ko se zgodi kaj narobe, ko se pojavi kakšen primer korupcije, nesmotrne organizacije čakalnih vrst … Tukaj smo videli priložnost, da predstavimo nekatere pozitivne prakse," je pojasnil.

Svetovni dan varnosti pacientov bo v nedeljo potekal pod geslom Glas pacientov. V zvezi organizacij pacientov ob tem župane pozivajo, naj zvečer spomenike, mostove in stavbe po državi osvetlijo z oranžno barvo.

Jug: Varnost bolnikov je ključna

Cuzak je ob dnevu odprtih vrat sodeloval tudi na novinarski konferenci na UKC-ju Ljubljana. Poudaril je, da lahko bolniki pripomorejo k večji varnosti, če razumejo terapijo in se z njo strinjajo, prav tako, če razumejo postavljeno diagnozo. To ne pomeni, da postanejo strokovnjaki, pač pa zaupajo strokovnjakom in včasih opozorijo na nenamerne napake – njihova vloga tako ni zgolj pasivna. "Vemo, da ko smo odpuščeni iz bolnišnice, je kakovost našega zdravljenja odvisna tudi od tega, kaj mi počnemo," je poudaril.

Po njegovi oceni podatki kažejo, da v Sloveniji med napako in krivdo odnos ni urejen, saj je na nacionalni ravni ministrstvu za zdravje letno prijavljenih samo 100 napak. Glede na število zdravstvenih storitev pa bi po njegovih besedah pričakovali, da bi bilo letno prijavljenih 20.000 napak. Med njimi so tudi primeri nepravilnosti, zelo redko pa se pojavijo naklepne napake ali malomarnost, je prepričan Cuzak.

Varnost bolnikov je v medicini ključna, kar velja tudi za UKC Ljubljana, pa je poudaril generalni direktor največje zdravstvene ustanove v Sloveniji Marko Jug. V trenutnih razmerah, ko obravnavajo veliko število bolnikov in se spopadajo s pomanjkanjem kadra, včasih nastajajo tudi stiske, ki pa jih je treba prepoznati in obvladovati, je dodal. V ta namen so na ljubljanskem kliničnem centru med drugim pripravili tudi sobo pobega na temo varnosti. Ideja je po besedah generalnega direktorja nastala v prizadevanjih UKC-ja za iskanje lastnih šibkih točk in njihovem premoščanju. V UKC-ju Ljubljana vsak dan sporočijo približno 20 odklonov, vendar so to večinoma manjše napake, je pojasnil Jug.

Na onkološkem inštitutu kot primer dobre prakse navajajo svet pacientov

Da je varnost bolnikov ena od prednostnih nalog, je na dnevu odprtih vrat dejal tudi generalni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana Andraž Jakelj. Obljubil je, da si bodo še naprej prizadevali, da bodo bolniki opolnomočeni z vsemi potrebnimi informacijami in da bodo njihovi glasovi vedno slišani.

Strokovna direktorica inštituta Irena Oblak je v nagovoru dejala, da stremijo k čim večji varnosti bolnikov in tudi zaposlenih. "Na inštitutu si želimo, da bi se vsi bolniki aktivno vključevali v svoje zdravljenje in tako tudi sami pripomogli k boljši kakovosti svojega življenja med zdravljenjem in po njem," je poudarila. Tudi na ministrstvu za zdravje so za prednostno nalogo delovanja ob dostopnosti postavili kakovost, eno temeljnih načel kakovosti pa je varnost, je v nagovoru povedala državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel. Dodala je, da na ministrstvu spodbujajo sodelovanje, tudi ob pripravi zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu.

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so leta 2014 ustanovili svet pacientov, ki je "odličen komunikacijski kanal med bolniki in stroko, da se sliši res vsak glas bolnika", je pojasnila predsednica sveta pacientov Darja Molan. Irena Oblak je dodala, da imajo dober sistem pritožb in pohval, vsako pritožbo pa vzamejo izjemno resno. Glavna medicinska sestra Aleksandra Grbić je dejala, da je poglavitna naloga zdravstvene nege na inštitutu opolnomočenje bolnikov in svojcev. Zato so pred leti ustanovili posvetovalnico za onkološko zdravstveno nego, v kateri medicinske sestre svetujejo bolnikom. Septembra so začeli tudi učno delavnico za bolnike pred operacijo stome.

Uvedli pa so tudi nekaj novosti, kot je klicni center, ki deluje na telefonski številki 080 29 00 vsak delavni dan med 8. in 15. uro, in zdravstveno svetovanje na daljavo. Vzpostavili so tudi podporno oskrbo bolnikov in koordinatorja podporne oskrbe, kar pomeni, da v različnih časovnih obdobjih zdravljenja z vprašalniki spremljajo bolnika in preverjajo njegove psihične, fizične in socialne potrebe.

Crnjac: Ob strokovni obravnavi treba zagotoviti tudi prijetno bivalno okolje

Bolnika je treba obravnavati celostno in mora biti vselej enakovreden partner ter v središču naše pozornosti, je ob svetovnem dnevu varnosti pacientov povedal direktor UKC-ja Maribor Anton Crnjac ter dodal, da je varnost bolnikov zelo pomembna kategorija, ki je bila morda v preteklosti premalo obravnavana, a postaja vse pomembnejša.

Bolniku je po njegovem mnenju treba ob strokovni obravnavi zagotoviti prijetno bivalno okolje, dobro komunikacijo ter ohraniti njegovo dostojanstvo in zasebnost. V bolnišnici se trudijo, da sledijo smernicam sodobne medicinske opreme in skušajo zagotoviti tudi karseda dobre bivalne razmere, kolikor je to v njihovi finančni moči.

"V zadnjih dveh letih smo številne stvari izboljšali, tudi namen aktualnega investicijskega ciklusa v nove zgradbe je, da bodo bolniki pri nas bivali v sodobnih, modernih in bolnika vrednih razmerah," je dodal Crnjac. Želi si, da se na problematiko varnosti bolnikov ne bi spomnili samo enkrat na leto, pač pa bi o tem govorili ves čas.

Strokovna direktorica UKC-ja Maribor Nataša Marčun Varda je ob tem poudarila, da varnosti bolnikov namenjajo zelo veliko pozornosti ter jo skušajo implementirati v t. i. sistem kakovosti in varnosti v zdravstvu, za katerega si prizadevajo že dolga leta. "Naslednji teden imamo novo dvodnevno zunanjo presojo, ki ni namenjena sama sebi, pač pa temu, da izboljšamo naše delo," je povedala. Kot je še dodala, ima večkrat občutek, zlasti ko v medijih zasledi poročanje o nekih neželenih dogodkih, ki se občasno zgodijo tudi pri njih, da skušajo kaj skriti pred javnostjo. Vendar je zagotovila, da to nikakor ni njihova želja in da tega ne počnejo.

"Strinjam se, da umazanega perila ni treba prati javno, vsekakor pa, ko pride do takih dogodkov, jih je treba preveriti, analizirati ter ugotoviti, katere ukrepe uvesti, da se v prihodnje ne bi več zgodili. Še več, v nadaljevanju je nujno tudi spremljati, ali se sprejeti ukrepi izvajajo ali ne, ter to navesti v register tveganj. Vse to naša institucija ima, a za stalno implementacijo je sistem treba še izboljšati," je dejala.

Marčun Varda je prepričana, da si vsi zaposleni želijo, da je vsak bolnik strokovno, kakovostno in varno obravnavan. Dnevi odprtih vrat so zato priložnost, da laični javnosti predstavijo, kako delajo in da ob tem poudarijo nadgrajena področja, s čimer lahko dokažejo, da delajo bolj kakovostno in bolj varno kot pred tem, je še dodala.