Terminal za zemeljski plin v Jadranskem morju pri Benetkah. Foto: Reuters
Terminal za zemeljski plin v Jadranskem morju pri Benetkah. Foto: Reuters

Odstop EU-ja so na današnjem zasedanju v Bruslju brez razprave potrdili ministri držav članic, pristojni za konkurenčnost, potem ko so ga že v sredo podprli namestniki stalnih predstavnikov držav članic pri EU-ju.

Pogovori o posodobitvi pogodbe za tiste članice, ki želijo ostati pogodbenice, medtem v Svetu EU-ja še potekajo.

Zdaj bo o tem odločal Evropski parlament, nakar bo moral Svet EU-ja odstop še dokončno potrditi. To se bo predvidoma zgodilo konec aprila ali maja.

Maja pa je predvidena tudi obravnava predloga za posodobitev pogodbe, ki ga je Evropska komisija podala pretekli teden. Ta predlog bo članicam, ki to želijo, omogočil nadaljnje sodelovanje pri prenovljeni pogodbi, so pojasnili pri belgijskem predsedstvu Svetu EU-ja.

Sorodna novica Zakaj Ascent Resources od Slovenije lahko zahteva pol milijarde evrov?

Dokumenta o odstopu EU-ja od pogodbe in o njeni posodobitvi bodo po neuradnih informacijah junija posredovali sekretariatu energetske listine. Konferenca, na kateri naj bi pogodbenice potrjevale spremembe, pa je predvidena za november.

Glede na v sredo sprejeto stališče vlade je odstop Unije podprla tudi Slovenija, saj se zaveda nujnosti končanja trenutnega brezizhodnega položaja. Prav tako se zaveda potrebe po odgovornem ravnanju EU-ja v odnosu do preostalih držav pogodbenic. Z odstopom bo namreč Unija omogočila nadaljevanje postopka posodobitve pogodbe, so v sredo po dopisni seji vlade sporočili iz njenega urada za komuniciranje.

Slovenija obenem podpira možnost, da tiste države članice, ki želijo, ostanejo pogodbenice prenovljene pogodbe.

Slovenija po navedbah vlade v posodobitvi ne prepoznava zadostne mere napredka in je že notificirala svoj odstop. Ta bo začel veljati 14. oktobra. Odstop je napovedalo oziroma naznanilo tudi že več drugih članic.

Na podlagi energetske listine je družba Ascent Resources zaradi zahteve Slovenije, da je pred frackingom v Petišovcih treba opraviti presojo vplivov na okolje, sprožila arbitražni spor, v katerem od države zahteva pol milijarde evrov.

Pogodba je po mnenju slovenske vlade danes ne le preživeta in zastarela, ampak je postala ena ključnih ovir za učinkovito okoljsko-podnebno in odgovorno energetsko politiko.

Mednarodna pogodba o energetski listini, ki je začela veljati leta 1998, je bila ustvarjena za zaščito naložb v plinske, naftne in premogovne projekte, okoljske organizacije pa so jo dolgo časa kritizirale. Vlagateljem na primer omogoča, da tožijo države pred arbitražnimi sodišči. Namen te določbe je zagotoviti podjetjem varnost pri investiranju.

V evropskem združenju nevladnih organizacij s področja boja proti podnebnim spremembam CAN Europe so pozdravili odstop Unije od pogodbe. "V času svetovne podnebne katastrofe ne sme biti prostora za pogodbo, ki podjetjem s področja fosilnih goriv omogoča oviranje pravičnega energetskega prehoda in tožbe proti vladam zaradi njihovega podnebnega ukrepanja," so zapisali.