Pred tremi leti smo z natečajem Agrobiznis hi-tech začeli redno spremljati, kako se tehnološko modernizirajo kmetije in katere nove tehnologije razvijajo pri nas. Tokrat pišemo, kako se razvijajo stari zmagovalci tega natečaja, na katerem so letos zmagali mlekarna Planika s podjetjem TF LAB in s predelavo odpadne sirotke, velenjski startup Evegreen, ki iz organskih odpadkov razvija nove razgradljive materiale in zelene izdelke, ter podjetje RGA, ki seme pšenice "oplemeniti" s simbiotskimi bakterijami, da lahko rastlina črpa več dušika iz zraka in da je pridelek večji. Preostalih 14 kandidatov z letošnjega hi-tech natečaja predstavljamo tukaj.
Ekološka kmetija Vegerila bo svoje znanje delila v kmetijskem inkubatorju
Majhna ekološka kmetija Vegerila iz Lesc na slabega pol hektarja prideluje več kot 60 vrst zelenjave in zelišč, prodaja jih okoliškim gospodinjstvom in restavracijam. Od lani imajo tudi pašno rejo kokoši nesnic in piščancev. Po novem imajo tudi ovce, a ne za prodajo.
Z drugimi ekološkimi kmetijami so se povezali v zadrugo Ajdna, prek katere bodo skupaj oskrbovali šole in vrtce. Vegerila je novega partnerja našla v lokalni trgovini Dobra misel iz Lesc, ki ponuja njihove pridelke, za pridelavo zelenjave pa jim bo odstopila celo nekaj zemlje.
»V občini Radovljica je zanimanje tudi za kmetijski inkubator, kjer bi mladi kmetje dobili znanje in drugo podporo za vodenje kmetije in digitalizacijo. Digitalizacija je le en del naše kmetije, daje nam dober pregled nad tem, kje kaj sejemo in kdaj pobiramo. Vse, česar se lotimo, mora biti okoljsko, osebno in družbeno sprejemljivo,« pravi lastnik kmetije Tilen Praprotnik.
Letos so zadnje pridelke pobrali konec novembra. »Prihodnje leto bomo ponudbo piščancev povečali in prilagodili kupcem, infrastrukturo za vzrejo pa bomo še dodelali. Novosti vpeljujemo modularno in z obvladljivimi stroški,« dodaja Praprotnik.
Termodron razvija platformo za trajnostno kmetijstvo
Zagonsko podjetje Termodron iz Maribora razvija digitalne rešitve za precizno kmetovanje, optimizira pridelavo in znižuje stroške. »Resni kmetje iščejo prihranke pri pridelavi, mi pa jih lahko zagotovimo, če dovolj zgodaj odkrijemo, kaj rastline potrebujejo in kje rast ni optimalna,« pravi ustanovitelj Sergej Krajnc.
S podjetjem Elif Lab iz Italije nameravajo do konca leta 2022 razviti s podatki obogateno platformo, ki bo omogočila lažje odločanje v trajnostnem kmetijstvu. Denar za razvoj so jeseni dobili na tretjem razpisu projekta DigiFed, imenovanem Aplikacijski eksperiment. »Platforma bo sprva namenjena poljedelcem. Pozneje, ko bomo dodali nove podatke, pa bo uporabna tudi v vinogradih, sadovnjakih, hmeljiščih in oljčnikih. Olajšala bo prehod iz tradicionalnega v trajnostno kmetijstvo, poenostavila bo uvajanje regenerativnih kmetijskih praks ter učinkovitejšo izrabo zemlje z manjšo uporabo naravnih virov in manjšim ogljičnim odtisom,« razlaga Krajnc.
V platformo bodo vključili satelitske posnetke, podatke iz nacionalne mreže vremenskih postaj, podatke o založenosti zemlje s hranili, analize elektroprevodnosti tal in ciljnega vzorčenja tal … Z analizo teh podatkov bodo omogočili optimalen nanos fitofarmacevtskih sredstev in izboljševanje rodovitnosti tal.
Bevo z milijoni do resne proizvodnje rastlinskega fileja minjona
Zagonsko podjetje Bevo iz Kamnika je razvilo tehnologijo za proizvodnjo rastlinskih zrezkov, ki imajo tako strukturo kot meso. Spomladi so kot prvi na svetu predstavili rastlinsko različico fileja minjona. Zrezke prodajajo pod znamko Juicy Marbles, nastajajo pa na stroju, ki so ga sami razvili in ki rastlinske beljakovinske izolate pretvori v vlakna, po teksturi podobna mesu. Uporabljajo sojo in pšenico, pripravljajo pa tudi izdelek brez glutena.
Z letošnjim letom so zelo zadovoljni. »Ustanovili smo svoje podjetje v ZDA, končali usposabljanje v ameriškem podjetniškem inkubatorju in pospeševalniku Y Combinator, zbrali smo 4,5 milijona dolarjev (slabe štiri milijone evrov) svežega kapitala in skoraj dokončali tovarno,« pravi direktor Beva Tilen Travnik. Podprli so jih pri World Fundu, Agfunderju, Y Combinatorju in Fitbitu. Pridobljena sredstva bo Bevo porabil za razširitev proizvodnje, da bodo pripravljeni za prodajo na drobno.
»Ameriški trg je za nas zanimiv in v kratkem bomo tam ponudili svoje izdelke. V ZDA bomo na začetku imeli le prodajo, o proizvodnji čez lužo pa že razmišljamo,« dodaja Travnik. Letošnje leto si bodo najbolj zapomnili po uspešnem pridobivanju vlagateljev. »Skupaj z denarjem pridejo tudi samozavest, povezave in seveda odgovornost,« še pravi Travnik.
Acies Bio preizkuša biopesticide proti bakteriji, ki uničuje oljke
Biotehnološko podjetje Acies Bio sodeluje v evropskem projektu Biovexo, kjer razvijajo ekološke pesticide proti patogeni bakteriji Xyllela fastidiosa. Ta uničuje nasade oljk po Italiji in Španiji, širi pa se tudi na mandljevce. Če agresivne bakterije ne bodo hitro zatrli, lahko Evropa izgubi veliko oljčnikov, pridelek oljk bi se zmanjšal za od 35 do 70 odstotkov. »Trenutno nadaljujemo z razvojem in testiranjem različnih rešitev za najbolj učinkovite biopesticide. Na žalost je za interpretacijo učinkovitosti še prezgodaj. Testiranje novih rešitev namreč poteka v nasadih v več zaporednih rastnih sezonah. Najbolj učinkovite rešitve pa bodo po uspešnih testih na polju morale prestati še regulatorno preverjanje, da bodo dovoljene za uporabo v kmetijstvu,« pravi Martin Kavšček iz podjetja Acies Bio.
Letos so se še bolj usmerili v razvoj novih rešitev za trajnostno kmetijstvo, ki bo sledilo ciljem evropske strategije od vil do vilic (Farm to Fork). »Tako razvijamo nove rešitve za biotično varstvo rastlin, na primer pred žuželkami. Razvijamo tudi rešitve za regulacijo rasti rastlin, prek evropskega projekta Susfert pa razvijamo tudi rešitve za boljšo oskrbo rastlin s hranili,« dodaja Kavšček.
Waboost lažje izvaža tehnologijo za bogatenje vode s kisikom
Ljubljansko podjetje Waboost razvija inovativno tehnologijo, ki vodo obogati z dolgoživimi nanomehurčki kisika. Tako obogatena voda s kisikom je primerna za pridelovanje poljščin na prostem, zalivanje rastlin v rastlinjakih in napajanje živine.
»Letos smo razvili nove modele za nove uporabnike. Tehnologijo smo nadgradili in razvili digitalne rešitve, ki bodo pomagale kmetom in tistim, ki se ukvarjajo z obdelavo vode, da bodo dvignili vrednost svoji vodi,« pravi direktor Waboosta Tadej Zajšek.
Povečujejo število uporabnikov in število namestitev njihove rešitve. Več naprav izvažajo, ker v tujini to tehnologijo že priznavajo in uporabljajo. »Prihodnje leto želimo v Sloveniji podvojiti število instalacij naše rešitve, zlasti zaradi razvoja tehnoloških novosti. Leto 2021 si bomo zapomnili po novih partnerstvih s pomembnimi ustanovami v slovenskem kmetijstvu, pa tudi po prodoru na tuje trge,« dodaja Zajšek.
