Posvet z naslovom Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo je organizirala Banka Slovenije. Foto: BoBo
Posvet z naslovom Povezave med ekonomskimi politikami in finančno stabilnostjo je organizirala Banka Slovenije. Foto: BoBo

V razmerah, ko svet prehaja iz krize v krizo, je zelo pomemben odziv osrednjih politik, pa tudi njihovo usklajeno delovanje. "Če monetarna in fiskalna politika ne bosta sodelovali, bo visoka inflacija dolgotrajnejša od sedanjih napovedi," je na posvetu dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Posvaril je tudi pred inflacijsko spiralo, ki jo lahko poženejo višje plače, te prinesejo višje cene ter znova in znova višje plače oz. cene.

Povezava višjih plač in inflacije

Finančni minister Klemen Boštjančič je zato poudaril, da morajo biti ukrepi javnofinančne politike "ciljani in časovno omejeni". "Pomembno je, da fiskalna in monetarna politika delujeta z roko v roki," se je strinjal. Glede pritiskov za dvig plač v javnem sektorju je dejal, da njihov dvig ne sme biti v višini inflacije, tudi sicer ne zagovarja sistema, ko se te samodejno usklajujejo z višino inflacije.

Sorodna novica Evrsko območje: inflacija oktobra 10,7-odstotna. Gospodarska rast v četrtletju 0,2-odstotna.

Denarna politika, ki jo v območju z evrom, kamor sodi tudi Slovenija, vodi Evropska centralna banka (ECB), je v boju z visoko inflacijo začrtala pot. Ključne obrestne mere je že dvignila, dvige bo nadaljevala, je povedala članica izvršilnega odbora ECB-ja Isabel Schnabel. Kolikšni bodo, ne more napovedati, saj bo ECB pred vsakim zasedanjem podrobno preučila razmere in se odločila na podlagi takrat relevantnih številk, je povzela.

Negotove razmere in visoka inflacija vplivajo na finančno stabilnost. Ta v Sloveniji za zdaj ni ogrožena, saj je bančni sistem, ki je njen bistven element, po navedbah guvernerja plačilno sposoben, likviden in dobičkonosen. A negotove razmere lahko to spremenijo. Gospodarstvo lahko iz rasti preide v stagnacijo ali recesijo, spremenijo se lahko danes robustne razmere na trgu dela.

"Če bo gospodarstvo zašlo v recesijo, ta ne bo globoka in dolgotrajna, a ta inflacije ne bo znižala na želeno raven. Zato je ECB zavezana k nadaljnjemu ukrepanju," je pojasnila. Glede gibanja cen energentov je opozorila, da bodo nanje poleg posledic ruske agresije v Ukrajini vplivali tudi načrti za zeleni prehod. "V tem prehodnem obdobju bodo cene višje, tudi zaradi rasti cen surovin, na katerih temeljijo tehnologije za obnovljive vire energije," je dejala.

Kako poenostaviti evropska javnofinančna pravila

Govorci so pozdravili sredno odločitev Evropske komisije, da poenostavi okvir evropskih javnofinančnih pravil ter jih naredi preglednejše in učinkovitejše. A po predlogu bo okvir temeljil na srednjeročnih nacionalnih načrtih fiskalne politike, kar po Boštjančičevih besedah nalaga odgovornost vsaki državi – da pripravi načrt in poskrbi za njegovo izvajanje.

Boštjančič je ob tem poudaril potrebo po izvajanju reform. Slovenija se bo po njegovih navedbah prihodnje leto lotila sprememb na davčnem, zdravstvenem in pokojninskem področju. Nujnost reform je omenila tudi Schnabel in ob tem omenila še potrebo po več javnih naložbah, zlasti ob zelenem prehodu in digitalizaciji, medtem ko je španska ministrica za gospodarstvo in digitalno preobrazbo Nadia Calvino poudarila pomen fiskalne odgovornosti.

Mrak: Evropska unija je veliko bolj odzivna na krize

Evropska unija je danes po mnenju moderatorja dogodka, ekonomista Mojmirja Mraka, drugačna kot pred 10 leti in je veliko bolj odzivna na krize. To je pokazal tudi odziv na covidno krizo, ko so države ukrepale usklajeno, je dejala španska ministrica. Solidarnost in usklajeno delovanje, ne tekmovanje, sta v EU-ju nujni tudi ob energetski in draginjski krizi, se je strinjal guverner slovaške centralne banke Peter Kažimir.